Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
spremeni le, ko preidemo iz širše cevi na ožjo. Indikator tlaka meri relativni tlak v primerjavi z<br />
atmosferskim tlakom, ne absolutnega tlaka. e imamo viskoznost (to je, da se tekoina malo "lepi<br />
skupaj", kar povzroa nekaj trenja), pa vendar še gladek (laminaren) pretok, pada tlak vzdolž<br />
cevi. Poskusi. Za viskozen pretok opazimo, da pri isti prostornini na asovno enoto (Sv =<br />
prostornina/as, kjer je S plošina preseka cevi in v je hitrost pretoka) pada tlak bolj v tanjši cevi<br />
kot v debelejši. Enaba, ki upravlja pretok, je Poiseulle-ova enaba, Sv = R 4 p/8L, pri emer je<br />
R polmer cevi, L je dolžina cevi, p je razlika v tlaku in je viskoznost tekoine.<br />
Opomba: Tlak je zapisan v eksponentni obliki. Tako bi atmosferski tlak 1,01 x 10 5 Pa zapisali kot<br />
1,01e+005.<br />
Predstavitev 15.4: Vzgon letala<br />
Animacija kaže stranski prerez letalskega krila<br />
in zrak, ki tee mimo njega (položaj je podan<br />
v centimetrih in as v sekundah). Ponovni<br />
zagon. Kje je hitrost zraka najveja Kje bo<br />
tlak najveji Kako to pojasnjuje vzgon letala<br />
S pomojo Bernoullijevega zakona lahko<br />
ugotovimo razliko v pritisku med zgornjo in spodnjo stranjo krila. Ta je<br />
p = (v zgoraj<br />
2<br />
- v spodaj 2 )/2.<br />
Najprej poišimo hitrost zraka nad krilom (Ko smo enkrat nad krilom, je tu hitrost zraka<br />
konstantna) in pod njim. Zlahka dobimo povpreno hitrost kot odmik v asovnem intervalu in<br />
sicer v spodaj = 950 cm/s = 9,5 m/s in v zgoraj = 990 cm/s = 9,9 m/s.<br />
Sedaj lahko s pomojo teh hitrosti in gostote zraka, = 1.3 kg/m 3 izraunamo razliko v tlaku. Za<br />
naš primer dobimo p = 5 Pa. e je plošina krila enaka 0,1 m 2 , kolikšna je sila vzgona na to<br />
krilo Ker je p = F/S, dobimo za silo vzgona produkt razlike tlaka in plošine, oziroma 0,5 N.<br />
Razlog, da pride do razlinih hitrosti zraka nad in pod krilom je v tem, ker zrak nad krilom nima<br />
idealnega pretoka. V zaetku ima zrak nad krilom daljšo pot, zato zrak s spodnje strani krila<br />
"napolni" ta prostor. Vendar ta nestabilnost povzroi turbulenco, ki zagotavlja bolj stabilen<br />
pretok, pri katerem zrani delci nad krilom potujejo hitreje. Za vejo razliko v tlaku je krilo<br />
dvignjeno navzgor, kar povea vzgon.<br />
Opomba: as je zapisan v krajšem <strong>format</strong>u. Tako je na primer as 6.00 x 10 -3 s zapisan kot<br />
6.00e-003.<br />
Raziskava 15.1: Pretok krvi in kontinuitetna enaba<br />
Kri tee z leve proti desni po žili, ki je<br />
delno zožena. Vidimo potovanje<br />
krvnega telesca skozi žilo. Kako<br />
debelina zožitve (Debelina stene je<br />
nastavljiva med 1 mm do 8 mm) vpliva<br />
na hitrost pretoka krvi Ponovni zagon.<br />
128