Preveden delovni zvezek (pdf format)

More documents

Recommendations

Info

Iz zgornjega primera je popolnoma jasno, zakaj se v distribuciji elektrine energije odloamo za visoke napetosti in majhne tokove. Elektrarne praviloma proizvajajo elektriko visoke napetosti (približno 20 kV). Ta napetost se kasneje transformira na nekaj tiso kV (na primer 300,000 V) in kasneje ponovno transformira nazaj na nižjo napetost, ki jo potrebuje konni uporabnik. To ni tako preprosto kot izgleda, je pa zelo uinkovito z uporabo takoimenovanih AC razdelilnih postaj med daljnovodi. Predstavitev 31.4: Fazni zamik Predpostavimo idealni napajalnik. Grafikon prikazuje napetost (rdea barva) in tok (modra barva) napajalnika kot funkcijo asa (napetost je podana v voltih, tok v miliamperih in as v sekundah). Ponovni zagon. obremenitve napetost in tok v fazi. Poženimo aplikacijo in poglejmo, kaj se dogaja z razmerjem med tokom in napetostjo pri isti ohmski obremenitvi. S spreminjanjem frekvence v animaciji opazujmo kaj se dogaja s tokom in napetostjo in njunim razmerjem Opazimo, da sta v primeru iste ohmske Poskusimo s kapacitivno obremenitvijo. Kaj se dogaja v tem primeru z amplitudo toka, e frekvenca naraša Razmerje med napetostjo in tokom V/I ni ohmska upornost, kot bi priakovali, temve se to imenuje kapacitivna upornost (s faznim zamikom med napetostjo in tokom). To pomeni, da se kapacitivna upornost s kapacitivno obremenitvijo spreminja s frekvenco. V primeru, da frekvenca naraste, naraste tudi tok in kapacitivna upornost se pri poveani frekvenci zmanjša. Opazujmo fazni zamik med tokom in napetostjo. Pritisni gumb "Prekini". Katera krivulja, ki se izrisuje (napetost ali tok) je "vodilna" V naslednjem primeru opazuj as, v katerem tok naraste na maksimalno vrednost. Ali je tudi napetost narastla na maksimalno vrednost Ali je napetost dosegla to vrednost nekoliko kasneje V primeru, da tok prvi doseže maksimalno vrednost, pravimo, da "tok prehiteva napetost". V primeru, da napetost prva doseže maksimalno vrednost, pravimo "tok zaostaja za napetostjo." To je primer kapacitivne obremenitve. 248
za napetostjo. Poskusimo še z induktivno obremenitvijo. Kaj se zgodi z amplitudo toka pri narašajoi frekvenci Ali tok v tem primeru prehiteva ali zaostaja za napetostjo V primeru kapacitivne obremenitve je tok prehiteval napetost, v primeru induktivne obremenitve pa tok zaostaja Zato pravimo, da tok in napetost nista v fazi pri kapacitivni ali induktivni obremenitvi, in kapacitivna oziroma induktivna upornost postane funkcija frekvence. Z matematiko lahko tok in napetost tudi izraunamo, vendar je izraun nekoliko bolj zapleten, zato v tem trenutku raje ostanimo kar pri Kirchoffovih zakonih. Predstavitev 31.5: Mo Privzemimo idealni napajalnik. Grafikon prikazuje napetost (rdee) kot izvor in tok (rno) v tokokrogu kot funkcijo asa (napetost je podana v voltih, tok je podan v miliamperih, as je izražen v sekundah). Ponovni zagon. Ohmski tokokrog: Opazujmo risanje napetosti in toka. Mo je podatna z enabo P = VI, toda tok in napetost se tudi asovno spreminjata. Da bo lažje razumljivo, je povprena mo izražena z naslednjo enabo: P = V ef I ef = I ef 2 R = V ef 2 /R. Opazimo, da sta tok in napetost vedno v fazi, zato je njun produkt tudi vedno pozitiven. Kapacitivni tokokrog: Opazujmo risanje napetosti in toka. Opazimo, da v primeru, ko napetost naraša od vrednsti 0 v pozitivno smer, tok ravno nasprotno, iz maksimalne vrednosti se poda proti vrednsti 0. V primeru, ko napetost doseže maksimalno vrednost, se zane približevati vrednosti 0, tok v danem trenutku spremeni smer in se spreminja od vrednosti 0 v negativno smer. To se vekrat ponovi. Tok in napetost sta fazno zamaknjena za /2 = 90 o . Ko je napetost pozitivna, je tok negativen in obratno. V primeru, da je tok pozitiven, je napetost negativna. To pomeni, da je povprena mo v danem asovnem intervalu 0. Primerjajmo to z ohmsko upornostjo. Ko je bila napetost pozitivna, je bil tudi tok pozitiven in ko je bila napetost negativna, je bil tudi tok negativen. Povzemimo, da se v ohmskem tokokrogu energija vedno porablja, medtem ko se v kapacitivnem ohranja. 249
Page 1 and 2:
Fizika s fizleti Interaktivne preds
Page 3 and 4:
Raziskava 6.5: Kroženje in delo...
Page 5 and 6:
Predstavitev 16.4: Vsiljeno in duš
Page 7 and 8:
Poglavje 26: Kapaciteta in dielektr
Page 9 and 10:
Raziskava 36.1: Fotoaparat ........
Page 11 and 12:
univerzi. V nekaterih problemih je
Page 13 and 14:
Ocenjevalne naloge v tej knjigi so
Page 15 and 16:
Odprlo se bo naslednje pogovorno ok
Page 17 and 18:
Avtorji Pri vsaki vaji v Fiziki fiz
Page 19 and 20:
Del 1: Mehanika Poglavje 1: Uvod v
Page 21 and 22:
"predvajaj", se zano premikati. V d
Page 23 and 24:
Raziskava 1.1: Ugotovi položaj s k
Page 25 and 26:
Problem 1.1 Med laboratorijskimi va
Page 27 and 28:
Pušica v animaciji nakazuje, kje j
Page 29 and 30:
Predstavitev 2.4: Merjenje pospešk
Page 31 and 32:
• Poleg uporabe grafa lahko za iz
Page 33 and 34:
Raziskava 2.3: Zastor prepreuje pog
Page 35 and 36:
Raziskava 2.7: Vrzi dve žogici; en
Page 37 and 38:
x = r . cos() in y = r . sin(). e j
Page 39 and 40:
Predstavitev 3.4: Gibanje izstrelka
Page 41 and 42:
Zaženi animacijo, ki prikazuje gib
Page 43 and 44:
e. Klikni tukaj, e si želiš ogled
Page 45 and 46:
enaka polovini oddaljenosti rdee to
Page 47 and 48:
e bi hoteli rešiti celoten problem
Page 49 and 50:
Kakšna je sila v roki na vrvici De
Page 51 and 52:
Raziskava 4.2: Spremeni dve uporabl
Page 53 and 54:
Raziskava 4.6: Vržena žogica za g
Page 55 and 56:
Poglavje 5: Newtonovi zakoni 2 Do s
Page 57 and 58:
Kako pa bi odgovoril na ta vprašan
Page 59 and 60:
a. Ali se napetost spreminja, e spr
Page 61 and 62:
Raziskava 5.6: Zrani upor Opazujemo
Page 63 and 64:
Predstavitev 6.2: Konstantne sile i
Page 65 and 66:
Predstavitev 6.4: Vzmeti Dejstvo, d
Page 67 and 68:
Raziskava 6.2: Potiskanje dveh klad
Page 69 and 70:
a. Nastavi dovolj veliko hitrost, d
Page 71 and 72:
od tega, kakšno zamisel bi želeli
Page 73 and 74:
Poskusimo analizirati stanje, kot b
Page 75 and 76:
a. Poženi animacijo in nastavi hit
Page 77 and 78:
Raziskava 7.7: Raziskovanje funkcij
Page 79 and 80:
Predstavitev 8.2: Razlika med sunko
Page 81 and 82:
Tabela prikazuje trenutno gibalno k
Page 83 and 84:
Predstavitev 8.6: Mikroskopski pogl
Page 85 and 86:
Raziskava 8.2: Elastini trk Animaci
Page 87 and 88:
Raziskava 8.5: Trki dveh in treh kr
Page 89 and 90:
tudi zakon vztrajnosti (inercije).
Page 91 and 92:
Predstavitev 9.4: Vrtei se opazoval
Page 93 and 94:
Raziskava 9.3: Relativno gibanje v
Page 95 and 96:
a. Preden vpišeš doloeno hitrost,
Page 97 and 98:
Predstavitev 10.3: Vztrajnostni mom
Page 99 and 100:
g. Kako je kotni pospešek škripca
Page 101 and 102:
Animacija 1, isto translacijo pa vi
Page 103 and 104:
Predstavitev 11.5: Ohranjanje vrtil
Page 105 and 106:
Raziskava 11.3: Kotaljenje po klanc
Page 107 and 108:
in bolj zaokrožene eliptine poti (
Page 109 and 110:
obiajne xy koordinate, se hitrost z
Page 111 and 112:
Raziskava 12.1: Razlina x o ali v o
Page 113 and 114:
Raziskava 12.4: Vrtilna koliina in
Page 115 and 116:
Predstavitev 13.2: Masno središe i
Page 117 and 118:
Preui razmere v animaciji 1, v kate
Page 119 and 120:
Raziskava 13.2: Lepljenje pri vodor
Page 121 and 122:
Del 2: Tekoine Poglavje 14: Mirujoe
Page 123 and 124:
odvisnosti od globine. e je rezulta
Page 125 and 126:
vlena sila (sila vrvice) delujeta n
Page 127 and 128:
p + 1/2v 2 + gh = konstanta pri eme
Page 129 and 130:
Predpostavimo idealno tekoino (polo
Page 131 and 132:
Raziskava 15.3: Uporaba Bernoullije
Page 133 and 134:
da bi ob primernem poznavanju matem
Page 135 and 136:
(k efekt = m nihala g/L = 0.6533 N/
Page 137 and 138:
spremenili n, prikaže animacija le
Page 139 and 140:
Raziskava 16.3: Harmonino nihanje z
Page 141 and 142:
Raziskava 16.6: Dušeno in vzbujano
Page 143 and 144:
Poglavje 17: Valovanja Ravnokar smo
Page 145 and 146:
To se zdi zapleteno, zato se osredo
Page 147 and 148:
pri emer je v naši animaciji L = 2
Page 149 and 150:
a. Kakšna je smer sile, ki deluje
Page 151 and 152:
Poglavje 18: Zvok Doslej smo obravn
Page 153 and 154:
Kar opazimo iz vsakodnevnih izkuše
Page 155 and 156:
Raziskava 18.1: Tvorba zvoka z doda
Page 157 and 158:
Preskusi naslednje vrednosti harmon
Page 159 and 160:
Del 4: Termodinamika Poglavje 19: T
Page 161 and 162:
astlinjaka, pri katerem plini v atm
Page 163 and 164:
Raziskava 19.4: Ravnovesje toplote
Page 165 and 166:
imajo rumeni delci 10×vejo maso ko
Page 167 and 168:
pobegnili v desno. Kakšna je na za
Page 169 and 170:
ugotovimo pri opazovanju animacije
Page 171 and 172:
Raziskava 20.4: Ekviparcialni teore
Page 173 and 174:
dovajanjem toplote v sistem poveamo
Page 175 and 176:
termodinamike pravi, da s asom entr
Page 177 and 178:
pa je manjša od ni. V skladu z dru
Page 179 and 180:
nazaj v stroj. Vendar bi tedaj mora
Page 181 and 182:
g. Imamo šest nainov, kako dobimo
Page 183 and 184:
povežemo entropijo in verjetnost,
Page 185 and 186:
Sedaj resetiraj animacijo in tvori
Page 187 and 188:
naelektri. Prilepil se bo na steno
Page 189 and 190:
Za negativne delce postavi preskusn
Page 191 and 192:
Sedaj pa tvorimo polje, ki nam je d
Page 193 and 194:
Kaj se zgodi, e • delcu poveamo n
Page 195 and 196:
Raziskava 23.2: Silnice in trajekto
Page 197 and 198: nanj ne vpliva velikost ploskve Dok
Page 199 and 200: Elektrini pretok je merilo elektrin
Page 201 and 202: Raziskava 24.3: Prevodna in neprevo
Page 203 and 204: Predstavitev 25.1: Energija in pote
Page 205 and 206: oziroma nasprotnega predznaka Kje j
Page 207 and 208: Raziskava 25.3: Elektrini potencial
Page 209 and 210: Poglavje 26: Kapaciteta in dielektr
Page 211 and 212: Kaj si ugotovil Verjetno to, da med
Page 213 and 214: Raziskava 26.2: Kondenzatorji, nabo
Page 215 and 216: Vzemimo sedaj vzporedno vezane kond
Page 217 and 218: podlagi opaženega obnašal magnet,
Page 219 and 220: Spremeni smer, v kateri se premikaj
Page 221 and 222: Raziskava 27.3: Masni spektrometer
Page 223 and 224: Predstavitev 28.2: Sile med žicami
Page 225 and 226: primerjavi s tokom v rdeem vodniku
Page 227 and 228: g. Primerjaj vrednost, izraunano s
Page 229 and 230: pretok spreminja zaradi spremembe m
Page 231 and 232: Po tem principu se proizvaja elektr
Page 233 and 234: Mo, rabljena v elektrinem vezju, je
Page 235 and 236: Predstavitev 30.2: Stikala, napetos
Page 237 and 238: Predstavitev 30.6: RC vezje V anima
Page 239 and 240: a. Razvrsti žarnice glede na njiho
Page 241 and 242: Ko si tako ugotovil primerne vredno
Page 243 and 244: Raziskava 30.6: asovna konstanta RC
Page 245 and 246: • Upor: vrednost izražena v Ohmi
Page 247: Predstavitev 31.3: Transformator Tr
Page 251 and 252: Predstavitev 31.7: RC vezja in kaza
Page 253 and 254: i. Za izraun tokov v razlinih tokah
Page 255 and 256: zaetnega stanja na kondenzatorju in
Page 257 and 258: Raziskava 31.7: RLC vezje Predposta
Page 259 and 260: eprav je del energije izsevan iz na
Page 261 and 262: vektor, katere smer kaže od osi z
Page 263 and 264: c. Kakšna je privzeta enaba za mag
Page 265 and 266: Raziskava 33.1: Slika v ravnem zrca
Page 267 and 268: d. Sedaj dodaj predmet. Predmet in
Page 269 and 270: Predstavitev 34.2: Optina vlakna Da
Page 271 and 272: Raziskava 34.3: Prvi korak k lei Sv
Page 273 and 274: Poglavje 35: Lee Lea je medij z dru
Page 275 and 276: Raziskava 35.1: Slika skozi leo Pre
Page 277 and 278: Raziskava 35.5: Enaba izdelovalcev
Page 279 and 280: Predstavitev 36.2: Fotoaparat Anima
Page 281 and 282: spet v praktino vzporedno svetlobo
Page 283 and 284: Predstavitev 37.2: Dielektrina zrca
Page 285 and 286: Predstavitev 38.1: Uklon na eni re
Page 287 and 288: Raziskava 38.2: Uklonska mrežica A
Page 289 and 290: Predstavitev 39.2: Polarizirano ele
show all

Preveden delovni zvezek (pdf format)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?