Preveden delovni zvezek (pdf format)

V pogledu "Prikaz amplitud" (klik na ustrezen gumb) je najvišja amplituda prikazana v belem,
negativne amplitude so rne, podroja z amplitudo ni so siva. Tak pogled bi imeli v posodi z
vzvalovano tekoino.
Pri pogledu "Prikaz intenzivnosti" je intenzivnost sorazmerna kvadratu amplitude, Najveja
amplituda (pozitivna ali negativna) je prikazana belo, rno pobarvana pa so podroja z amplitudo
enako ni. Tako je zato, ker je intenzivnost povezana s kvadratom amplitude. Tak pogled bi
imeli na svetlobne valove na ekranu. Ker je energija vala sorazmerna kvadratu amplitude, lahko
razumemo prikaz intenzivnosti tudi kot prikaz energije.
Za razumevanje te animacije in obeh predstavitev je pomembnih ve stvari. Najprej imejmo le
en vir. Zbrišimo se vire in v izhodiše dodajmo enega z amplitudo 1 in fazo 0. Valovno dolžino
nastavimo na 1. Izberimo amplitudni pogled in poakajmo, da se naloži sedem sliic. Izmerimo
valovno dolžino. Seveda moramo dobiti vrednost 1. To je razdalja med sosednjimi rnimi in
belimi podroji. Sedaj peklopimo na prikaz intenzivnosti. in spet malo poakajmo. Spet izmerimo
valovno dolžino. Spet bi morali dobiti 1. Pa smo res Morda ne. V tem pogledu valovna dolžina
ne ustreza razdalji med belimi in rnimi podroji. Valovno dolžino dobimo, e upoštevamo še eno
belo oziroma rno podroje. V amplitudnem prikazu namre bela in rna podroja predstavljajo
amplitude + - + - + - + -, itd. Pri prikazu intenzivnosti pa bela in rna podroja
predstavljajo intenzivnost (energijo) + 0 + 0 + 0 + 0, itd. kar ustreza amplitudamf + 0 - 0
+ 0 - 0, itd., saj je intenzivnost povezana s kvadratom amplitude. e te to meša (tudi, e ne),
poglejmo spodnji sliki in opazimo, da dajeta enako valovno dolžino, e le upoštevamo razliko v
interpretaciji.
amplitudni prikaz: + predstavlja amplitudo +1 prikaz intenzivnosti: + predstavlja amplitudo of +1
Sedaj zbrišimo naš izvor in dodajmo dva izvora z enako amplitudo in fazo, razmaknjena za 1
enoto, torej pri y = 0 (x = -0.5 in x = 0.5). Valovno dolžino nastavimo na 2 in sprožimo
animacijo. Opazimo mrtve cone, ki so posledica interference desno in levo od obeh virov. Zakaj
se to zgodi Ker je razdalja med obema viroma polovica valovne dolžine za kakršenkoli položaj
na osi x, bosta oba vala za 180° fazno zamaknjena in se bosta prepletala destruktivno. Poleg
tega sta na osi y oba vala ekvidistanna od svojih izvorov in se torej prepletata konstruktivno, saj
sta stalno sofazna. Ko torej imamo interferenco, vidimo, da razlika v poti tvori razliko v fazi pri
obeh valovih.
Z animacijo lahko še naprej raziskujemo lastnosti valov.
• Kaj se zgodi, e razdaljo med viroma poveamo ali zmanjšamo
• Kaj se zgodi, e spremenimo fazo med obema izvoroma
• Kaj se zgodi, e poveamo ali zmanjšamo valovno dolžino oddajanih valov
• Kaj se zgodi, e dodamo še ve izvorov
282