Preveden delovni zvezek (pdf format)

segrejemo enako koliino plina glede na okolišine, pri katerih dovajamo toploto. Pri enaki
koliini dovedene toplote dobimo precej razline konne temperature kadar se plin širi pri
konstantnem tlaku, ali pa segreva pri konstantnem volumnu. Pri izotermni spremembi pa se
temperatura seveda sploh ne spremeni, ne glede na koliino dovedene toplote (sistem oddaja
toliko dela, kolikor prejme toplote).
d. V katerem primeru vložek toplote najbolj segreje plin Zakaj
Zato, e želimo, da ima toplotna kapaciteta idelanega plina sploh kakšen pomen, jo moramo
definirati glede na proces: specifina toplota pri konstantnem volumnu ali specifina toplota pri
konstantnem tlaku.
e. Poglej nazaj tvojo kalkulacijo toplote pri (c.). Izraunaj sorazmernostno konstanto med
dovedeno toploto in spremembo temperature pri konstantnem tlaku in pri konstantnem
volumnu: Q=(konstanta)NT.
f. Kolikšna je konstanta za vsakega od primerov Zakaj je konstanta za ekspanzijo plina pri
konstantnem tlaku veja (Namig: Razmisli, ali se toplota porablja le za spremembo
temperature, ali tudi za opravljenje dela)
V splošnem zapišemo toplotno kapaciteto kot molarno toplotno kapaciteto (kjer je n število
molov) in ugotovimo, da je pri konstantnem tlaku Q = C P nT in C P = (5/2)R, pri konstantnem
volumnu pa Q = C V nT in C V = (3/2)R.
Na zaetku te diskusije smo opazili, da za monoatomarni plin velja, da je povprena notranja
energija enaka (sorazmerna) (3/2)T. To dobimo iz kinetine teorije plinov in ekviparticijskega
teorema za energijo in 3 v izrazu nastopi zaradi treh prostostnih stopenj. Pri diatomarnem plinu je
povprena notranja energija sorazmerna (5/2)T, ker imamo zaradi rotacij dve dodatni prostostni
stopnji.
g. Koliko se toplotni kapaciteti pri konstantnem tlaku in konstantnem volumnu razlikujeta pri
diatomarnem plinu
Ko dobiš primeren graf, uporabi desni klik miške, da ga podvojiš v novo okno, ki ga lahko potem
poveaš za boljši ogled.
Poglavje 21: Toplotni stroji in entropija
Ena od uporab termodinamike je prenos toplotne energije v delo na primernem stroju. V
splošnem vkljuuje tak ciklini proces izmenjavo toplote med dvema rezervoarjema
(skladišema) toplote pri visoki in pri nizki temperaturi, celoten proces pa opravlja pozitivno
delo. Za opis opravljenega dela in izmenjavo toplote v vsakem koraku cikla uporabljamo pV
diagrame. Koliina dela, ki ga lahko opravimo, je omejena glede na termino energijo, ki jo lahko
vnesemo v stroj. Zakon o ohranitvi energije (prvi zakon termodinamike) pravi, da ne moremo
dobitio ve energije, kot jo vnesemo, kvejemu dobimo enako. Toda drugi zakon termodinamike
pove, da ne moremo dobiti enake koliine energije, lahko le izgubljamo. Drugi zakon
174