Preveden delovni zvezek (pdf format)

Zaženi animacijo, ki prikazuje gibanje planeta, ki ne
poteka po krožnici. Opazujt gibanje planeta. Kako bi v
tem primeru opisali gibanje planeta (s poudarkom na
hitrosti in pospešku) Hitrost premikanja planeta ni ve
konstantna, ker gibanje ni ve enakomerno. Ponovno
bomo uporabili koordinatni sistem z x in y
koordinatama. Hitrost se nedvomno spreminja s asom,
ker se oboje - tako smer kot velikost - spreminjata. Spet
lahko uporabimo pojma radialna in tangencialna smer na
gibanje planeta. Hitrost je usmerjena tangencialno na
pot. Pospešek pa je usmerjen vzporedno s polmerom,
vendar v nasprotni smeri. Klikni tukaj za prikaz
vektorja hitrosti (modre barve). Klikni tukaj, e si želiš ogledati še vektor pospeška (rdee barve).
Opaziš lahko, da hitrost in pospešek razen v nekaterih tokah nista ve medsebojno pravokotno
usmerjena.
Med tokama A in C se hitrost planeta poveuje. Med tokama C in A pa se hitrost planeta
zmanjšuje. To pomeni, da je v tokah A in C tangencialna komponenta pospeška enaka 0. Za
planet, ki se vrti okoli zvezde, (e v bližini ni drugih zvezd ali planetov) velja, da je njegov
pospešek usmerjen tono proti zvezdi, ne glede na to, ali je gibanje planeta enakomerno ali ne.
Raziskava 3.1: Seštevanje vektorjev poti
Predstavljaj si, da uporabljaš radarski sistem za sledenje letalu (rde krog). Animacija predstavlja
potovanje letala. Ponovni zagon.
a. Nariši vektor, ki predstavlja premik letala v
asu od t = 0 s do t = 8 s. To lahko storiš s
klikom na gumb "Draw Vector". Ko se
vektor pojavi, ga povleemo na mesto, kjer
je bilo letalo v asu t = 0 s. Potem zaženi
animacijo in jo ustavi po asu t = 8 s. Nato
vrh vektorja povleci do mesta, kjer si ustavil
letalo.
b. Sedaj nariši vektor poti za letalo za obdobje
od t = 8 s do t = 16 s. Uporabi isti postopek
kot prej. Ne pozabi klikniti na gumb "Draw vector", da boš dobil nov vektor, s katerim boš
delal. Po opravljenem delu bi moral imeti dva vektorja: vektor prvega premika in vektor
drugega premika.
c. Sedaj nariši vektor premika za letalo za obdobje od t = 0 s do t = 16 s. Uporabi isti postopek
kot prej. Kaj si opazil Vektorje seštevamo tako, da povežemo zaetek prvega vektorja z
vrhom (koncem) zadnjega vektorja. Rezultat seštevanja je vektor, imenovan rezultanta
(vsota) vektorjev. Vektor vsote je narisan od zaetka prvega vektorja do konca (vrha)
zadnjega vektorja.
d. Klikni tukaj, e želiš videti pravilno rešitev naloge. Kakšna je primerjava tvojega rezultata s
pravilno rešitvijo
41