Preveden delovni zvezek (pdf format)

c. Nastavi R = 5 m. Izraunaj gibalno koliino, kotni moment (okoli teaja) in kinetino
energijo sistema pri asih t = 1, 2, 4 in 5 s.
Sedaj lahko odkljukaš prikaz spremenljivk.
d. e se tvoji odgovori ne ujemajo, povej zakaj.
Raziskava 11.5: Ohranitev vrtilne koliine
Mož stoji ob vrtiljaku z maso 150 kg in nenadoma vrže rde
predmet na vrtiljak (položaj je podan v metrih, as je v
sekundah). Maso rdeega predmeta lahko spreminjaš.
Predpostavimo, da je vrtiljak trden disk z enakomerno razporejeno
maso. Ponovni zagon.
a. Kaj se zgodi s konno kotno hitrostjo vrtiljaka, e vržemo
nanj težji predmet
b. Ali obstaja masa, ki bi jo lahko dodali tako, da bi bila
konna kotna hitrost enaka tono polovici zaetne kotne
hitrosti e da, kakšna je ta masa
c. Kako sta odgovora na (a) in (b) povezana z ohranitvijo vrtilne koliine
Poglavje 12: Težnost
Gravitacijske sile opisujejo, kako se masivni objekti medsebojno privlaijo. Zaradi posledic
svojega obsega je gravitacijska sila izredno pomembna sila za masivna telesa. Vendar, ali je sila,
ki povzroa gibanje planetov (nebesna gravitacijska sila), tudi tista sila, ki povzroa gibanje
objektov blizu zemljinega površja (zemeljska gravitacijska sila) Ja! Leta 1685 je Newton
predlagal idejo o univerzalni gravitaciji, ki združuje nebesno in zemeljsko gravitacijo.
Predstavitev 12.1: Izstrelki in tiri satelitov
Newton je pri svojem premišljevanju o težnosti spoznal,
da je vsak izstrelek, ki ga izstrelimo s površja Zemlje, v
nekem pogledu Zemljin satelit (pa eprav le za kratek
as). Primer takega satelita v naši animaciji je kamen, ki
ga vržemo z visoke zgradbe. Kamen leti po preprostem
tiru, ki kmalu preseka Zemljo nedale od toke, iz katere
smo kamen vrgli.
e bi kroglo izstrelili z vejo zaetno hitrostjo, bi letela
dlje. Nadaljnje poveevanje hitrosti bi vodilo v še veje
106