Preveden delovni zvezek (pdf format)

oesa. Mrežnica pri oesu ima podobno vlogo, kot jo ima film v fotoaparatu. Mrežnico
sestavljajo živci, ki svetlobno energijo pretvorijo v elektrine signale in te posredujejo
možganom. e torej hoemo nek predmet "videti," mora biti njegova slika IZOSTRENA na
mrežnici.
Odstranimo sedaj ddaljeni vir in dodajmo bližnji vir. Opazimo, da se svetloba izostri za
mrežnico. Tako bi lovek videl zamegleno sliko. Vendar imajo naše oi sposobnost
prilagajanja. Gorišno razdaljo naših oi lahko spreminjamo z mišicami, ki spreminjajo
ukrivljenost lee. Poskusi gledati najprej nek oddaljen predmet, nato nek bližnji, na primer svoj
prst. Zautil boš, da oesne mišice reagirajo tako, da se fokus olesa spremeni. V animaciji to
prilagajanje dosežemo s pomojo drsnika na dnu in z njim spreminjamo gorišno razdaljo lee.
Spreminjaj torej gorišno razdaljo lee, dokler ne poravnaš goriša z mrežnico.
Ljudje z normalnim vidom gledajo na oddaljene predmete s sprošenimi omi. Tudi pri naši
animaciji smo pri oddaljenem izvoru svetlobe imeli maksimalno gorišno razdaljo, recimo enako
1 enoto. Ko pa uporabljamo mišice za prilagajanje, v bistvu krajšamo gorišno razdaljo oesa.
Iztegni roko in glej na svoj prst. Videl naj bi jasno sliko prsta. Sedaj prst poasi bližaj svojemu
oesu. V nekem trenutku slike prsta ne boš mogel ve izostriti. To je tvoja bližnja toka. To je
najmanjša razdalja, ko sliko predmeta še lahko izostriš. e tega še nisi storil, izberi v animaciji
zdravo oko in bližnji izvor. Sedai izvor svetlobe poasi bližaj oesu. V neki toki ne boš ve
mogel z drsnikom prilagoditi goriša izvoru. To je bližnja toka oesa v animaciji. Seveda oko v
animaciji ni sorazmerno resninemu oesu.. Za pravilna razmerja bi potrebovali veji
raunalniški zaslon.
Za oddaljeno toka velja nekaj podobnega, kot za bližnjo, le da govorimo o najbolj oddaljeni
toki, ko lahko oko še izostrimo. Za ljudi z normalnim vidom je oddaljena toka v neskonnosti.
Nastavi kratkovidno oko in izberi oddaljeni vir. Opazimo, da svetlobe pri sprošenem oesu ne
moremo ve izostriti na mrežnici. Namesto tega se izostri pred samo mrežnico. Poskusi z
drsnikom izostriti sliko. Opazimo, da nam v tem primeru prilagajanje ne pomaga. odstrani sedaj
oddaljeni vir in dodaj bližnji vir. Opazimo, da kratkovidni ljudje nimajo težav izostrenja slike
bližnjih predmetov. Kratkovidna oseba lahko jasno vidi bližnje predmete, ne pa tistih, ki so
dale.
Nastavi daljnovidno oko in ga prouuj, kot si to storil pri kratkovidnem. Opazimo, da daljnovidni
ljudje lahko jasno vidijo oddaljene predmete, imajo pa težave z bližnjimi.
Pri kratkovidnem oesu izberi oddaljen vir. Brez pomoi tako oko ne more izostriti slike
oddaljenega vira. Dodaj oala. Gorišno razdaljo lee v oalih lahko spreminjaš z vleenjem
belih tok. Leo lahko oblikujemo v konvergentno ali divergentno.
Ker se pri kratkovidnem oesu svetloba izostri pred mrežnico, popravimo kratkovidnost z
divergentno leo. Lahko najdeš pravo gorišno razdaljo za popravek tega oesa Na enak nain
lahko dalekovidnost popravljamo s konvergentno leo.
278