Preveden delovni zvezek (pdf format)

tudi zakon vztrajnosti (inercije). Opredeluje namre množico opazovalnih sistemov, v katerih
zakon velja. To so tako imenovalni inercialni sistemi. Povejmo še drugae. Prvi Newtonov zakon
pravi, da je v primeru, ko je rezultanta vseh sil, ki delujejo na dano telo, enaka ni, mogoe najti
vsaj en opazovalni sistem, v katerem to telo nima pospeška.
Pet animacij prikazuje napravo za izstreljevanje žogic (ni v merilu) na voziku, ki se premika po
progi. (as je podan v sekundah). Na vseh animacijah je žogica izstreljena navpino navzgor pri
t = 1 s. Ponovni zagon.
Poglej najprej animacijo 1. Naprava miruje. Si preprian Kot vemo, ne moremo loiti primera,
ko mirujemo, in primera, ko se gibljemo s konstantno hitrostjo, ko gre torej za inercialni
opazovalni sistem. e se glede na Zemljo gibljemo s konstantno hitrostjo, smo, kot vemo, v
inercialnem opazovalnem sistemu. Kako lahko potem ugotovimo, da se gibljemo Kaj pa
voziek Gibanja ne moremo zaznati, dokler se glede na Zemljo gibljemo s konstantno hitrostjo.
V animaciji 1 voziek lahko miruje. V tem primeru priakujemo—in to tudi vidimo— da bo
žogica padla nazaj v cev. Popolnoma isto pa bi videli, e bi se voziek gibal glede na Zemljo s
konstantno hitrostjo, mi pa z njim.
Kakšno pa bi bilo videti gibanje žogice, e bi se voziek premikal glede na naš opazovalni sistem,
oziroma bi se naš opazovalni sistem premikal glede na voziek Ostale animacije prikazujejo
takšne možnosti.
Oglej si najprej animaciji 2 in 3. Kaj vidiš Gibanje žogice nas spominja na poševni met. Žogica
se sedaj giblje po ravnini in ne ve po premici. Ali tudi sedaj pristane nazaj v cevi Si to
priakoval Seveda. Tu res ni niesar neobiajnega. Ker v smeri x ne deluje nobena sila, se hitrost
žogice (vozika) v tej smeri ne more spreminjati. Žogica in voziek imata torej enako konstantno
hitrost v vodoravni smeri.
Oglej si še animaciji 4 in 5. Te to na kaj spominja Oitno je, da ne gre za poševni met. Izgleda,
da imata žogica in voziek pospešek v desno ali levo smer (odvisno od animacije). Opaziš pa, da
žogica zopet pristane nazaj v cevi. Zakaj žogica in voziek pospešujeta Za to ni nobenega
vidnega vzroka. Ker pa morajo tudi v tem primeru veljati Newtonovi zakoni, moramo v sistem
vpeljati silo, ki je povzroila nastali pospešek. Gre za izmišljeno silo, ki v resnici ne obstaja.
Animaciji 4 in 5 nam prikazujeta pogled iz neinercialnih opazovalnih sistemov.
Predstavitev 9.2: Opazovalni sistemi
Obe animaciji prikazujeta opazovalni sistem, ki se giblje glede
na zemeljski (mirujoi) opazovalni sistem. Gibanje oranžne
kroglice, kot bi ga videl opazovalec v zemeljskem opazovalnem
sistemu, je opisano s asom, odmikom in hitrostjo: t, x 1 in v 1
(odmik je podan v metrih, as pa v sekundah). Opazovalec v
drugem opazovalnem sistemu se glede na površino Zemlje giblje
s konstantno hitrostjo. Tudi ta meri in si v tabelo vpisuje as,
odmik in hitrost z oznakami t, x 2 in v 2 . Animacija 1 kaže odmik,
animacija 2 pa hitrost. Ponovni zagon.
Kako vemo, da se opazovalec v drugem opazovalnem sistemu
giblje glede na zemeljski opazovalni sistem V asu t = -2 s,
89