Preveden delovni zvezek (pdf format)

V animaciji lahko nastavljamo hitrost letala, oznaeno z v. Hitrost zvoka je konstantna in je 343
m ter jo oznaimo z v s (v animaciji je oznaena kot v_s). S klikom na gumb "predvajaj"
sprožimo animacijo. Poleg tega
• Z vleenjem lahko spreminjamo položaj ušesa.
• Program kaže poti zvoka do poslušalca.
• Animacija se ustavi, ko zvoni udar pride do poslušalca; nadaljujemo jo lahko z desnim
klikom.
• Barva zvonih valov se spremeni na modro, ko le-ti dosežejo poslušalca. Vrstni red, ko
posamezne poti dosežejo poslušalca, je podan s števili na mestu, kjer je bil zvok
proizveden.
• Klikni na "zacetno stanje" za privzete vrednosti.
Opazujmo zvok, ki ga proizvaja letalo, ki iz neke toke
A potuje naravnost k toki B po poti AB. Poslušalec
sliši letalo na njegovi poti proti B (AB > AC). DC je
pot zvoka, ki je nastal v neki toki D in potoval k
poslušalcu na toki C.
Poglejmo nekaj asovnih intervalov (t = |x|/v). as,
ki ga zvok potrebuje za pot od A do C, je AC/v s , as,
ki ga letalo potrebuje za premik od A do D, je AD/v,
as, ki ga zvok potrebuje za pot od D do C, je DC/v s .
Kakšen je asovni interval AC/v s v primerjavi z intervalom AD/v + DC/v s Drugae reeno, kaj
se bo prej zgodilo: zvok, oddajan v toki A bo dosegel C ali zvok, oddajan v toki D bo dosegel
C
Najprej poglejmo letalo, ki potuje poasneje ali kvejemu enako hitrosti zvoka. AD/v + DC/v s >
AC/v s ker je pot ADC daljša od poti AC. Najve, kar zmoremo, je, da je interval AD kar
najmanjši, kar je pri v = v s . V tem primeru je primerjava asovnih intervalov ekvivalentna
primerjavi obeh poti. Jasno je, da velja ADC > AC. Pri v v s ). Kar slišimo, je spet
odvisno od tega, ali je AD/v + DC/v s veje, manjše ali enako AC/v s . e je v dovolj velika, pomeni
dodatna razlika v poti AD edalje manjši asovni interval, in ker je DC < AC, lahko slišimo zvok,
oddan v toki D pred zvokom, oddanim v toki A. Preveri to s pomojo animacije. Nastavi v in
prestavljaj uho. Kdaj "slišimo" zvok letala, je razvidno iz števil, ki kažejo vrstni red dogodkov.
154