25.12.2014 Views

Preveden delovni zvezek (pdf format)

Preveden delovni zvezek (pdf format)

Preveden delovni zvezek (pdf format)

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Predstavitev 13.2: Masno središe in gravitacija<br />

Prva animacija prikazuje dve kladi z isto<br />

maso (položaj je podan v metrih). Masno<br />

središe celotnega sistema je prikazano z<br />

rdeo piko. Povleci desno klado na desno ali<br />

levo. Kaj lahko opaziš, e opazuješ položaj težiša sistema, medtem ko premikaš klado. Ponovni<br />

zagon.<br />

Sedaj predpostavljaj, da imata kladi<br />

razlino maso, kakor je prikazano v<br />

animaciji 2. Ali je sedaj masno središe v<br />

središu sistema Z opazovanjem položaja<br />

težiša lahko ugotoviš katera od obeh klad ima vejo maso. Katera je torej bolj masivna<br />

Kako lahko izraunamo razmerje med masama rdee in modre klade e sestavljata sistem le dve<br />

kladi, potem je razmerje oddaljenosti prve in druge klade od težiša enako razmerju njunih mas.<br />

e potemtakem izmerimo razdaljo obeh klad do skupnega težiša, lahko izraunamo razmerje<br />

med njunima masama.<br />

Na podlagi položaja in mase enodimenzionalnega sistema dveh predmetov lahko izrazimo njuno<br />

skupno masno središe na naslednji nain:<br />

X masno središe = (x 1 m 1 + x 2 m 2 )/(m 1 + m 2 ).<br />

Pojem, ki je soroden masnemu središu, je težiše. Pogosto se njuna uporaba prepleta in<br />

zamenjuje. Težiše je definirano kot toka sistema, glede na katero je navor teže enak ni in za<br />

katero lahko smatramo, da v njej deluje teža. Težiše upošteva dejstvo, da sta teža in gravitacijski<br />

pospešek razlina na razlinih višinah od površine zemlje. V naše primeru sta masno središe in<br />

težiše ena in ista toka. Le v primeru, ko je sistem zelo velik, je lahko gravitacijski pospešek v<br />

razlinih delih sistema razlien, kar lahko povzroi, da se masno središe in težiše razlikujeta.<br />

Predstavitev 13.3: Sila in navor v ravnovesju<br />

Animacija 1 prikazuje tog drog z enakomerno<br />

maso, ki leži na mizi brez trenja. Animacija je<br />

prikazana iz ptije perspektive. rn krog<br />

predstavlja položaj masnega središa. (položaj je<br />

podan v metrih, navor pa je podan v newton<br />

metrih). Ponovni zagon.<br />

Animacija 2 prikazuje sile, ki delujejo na drog<br />

(teža in normalna komponenta podlage se izniita<br />

in nista prikazani, delujeta pa v smeri, ki je<br />

pravokotna na mizo. Predpostavljaj, da so dolžine prikazanih vektorjev sil premosorazmerne<br />

velikosti teh sil, ki so izražene v merskih enotah newton. Ali je drog v ravnovesju, e so<br />

prikazane sile edine sile, ki delujejo na drog.<br />

115

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!