Preveden delovni zvezek (pdf format)

Predstavitev 17.2: Valovne funkcije
y(x,t) = A cos (k x + ) = A cos ((2/) x + ).
Potujoi val je prikazan s rno barvo pri asu t = 0
sekund (pozicija je podana v metrih). Lastnosti
vala spreminjamo s pomojo treh drsnikov. Ponovni
zagon. V splošnem zapišemo funkcijo za val, ki
potuje v desno, kot:
y(x,t) = A cos (k x - t + ) = A cos ( (2/) x - (2
/f) t+ ).
e si ogledamo val v asu t = 0, ne moremo doloiti
hitrosti ali frekvence vala (kjer v = in f = /k)
tako, da imamo:
Kateri parameter vala spreminjamo s katerim drsnikom Imamo tri drsnike in tri parametre
valovne funkcije. Poskusi vsakega od drsnikov in poglej, kaj se dogaja. Drsnik A doloa fazni
premik , torej premakne funkcijo levo ali desno. Drsnik B doloa valovno dolžino in je zato
število k = 2/. Drsnik C pa doloa amplitudo A valovne funkcije.
Na osnovi že povedanega lahko s pomojo drsnikov doloiš valovne parametre (doloiš vrednost
faznega premika, valovno dolžino in amplitudo) za funkcijo valovanja (prikazano z rdeo barvo).
Predstavitev 17.3: Superpozicija pulzov
Eden najbolj zanimivih pojavov, ki ga lahko
razišemo, je superpozicija valov. V tej predstavitvi si
bomo ogledali vsoto dveh potujoih pulznih valov, v
predstavitvi 17.4 in predstavitvi17.7 vsoto dveh
potujoih valov in v predstavitvi 16.5 in predstavitvi
16.6 pa vsoto dveh periodinih funkcij, znanih iz
Fourijeve vrste. Ponovni zagon.
Vsota dveh valov ni ni drugega kot aritmetina vsota
amplitud ustreznih valov. Amplitude transverzalnega
vala lahko predstavimo z valovno funkcijo y(x, t).
Vemo, da je amplituda vrednost y kot funkcija pozicije
x in asa t. Vzemimo dva vala, ki se premikata po
istem sredstvu, poimenovana z y 1 (x, t) in y 2 (x, t),
oziroma f(x, t) in g(x, t) v našem primeru. Vsoto
(aritmetino vsoto) zapišimo kot f(x, t) + g(x, t).
144