Preveden delovni zvezek (pdf format)

naelektri. Prilepil se bo na steno ali strop, eprav sta tako stena kot strop nenaelektrena. Kaj ga
lepi na nevtralna telesa Poglej si to s simulacijo balona. Model kaže negativno naelektren balon
v bližini nevtralnega stropa. eprav je strop nevtralen, vsebuje naboje, le da je število negativnih
in pozitivnih delcev enako. Kaj se zgodi z nevtralnim stropom Temu pojavu pravimo influenca
(ko položaj nabojev v atomu delno popai zaradi sosednjih nabojev).
Drug nain naelektritve telesa je z indukcijo. Najprej si poglejmo primer, ko je leva ploša
pozitivno naelektrena, desna pa je nevtralna (ima enako število pozitivnih in negativnih delcev).
Primer kaže animacija. Zakaj se delci razhajajo tako, kot se to dogaja v desni ploši Naboji se
gibljejo v skladu s silami, ki delujejo nanje (Privlaijo se naboji nasprotnega predznaka, tisti z
istim predznakom pa se odbijajo). Predpostavimo, da omogoimo nabojem na desni ploši, da
nekam odteejo (na primer v zemljo) tako kot kaže animacija Kaj se dogaja Zakaj Nevtralni
pari negativnih in pozitivnih nabojev gredo narazen zaradi bližine pozitivnega naboja. Nato
pozitivni delci na desni ploši odteejo v ozemljeno plošo.
Ko je neko telo naelektreno (kot na primer raunalniški zaslon), se nanj lepijo druga telesa. Temu
pravimo "statino lepljenje." Vzemimo naelektrene delce v bližini naelektrenega zaslona, kot to
kaže naslednja animacija. Kaj se dogaja s pozitivno naelektrenimi delci Kaj pa z negativno
naelektrenimi Sedaj vzemimo nevtralne delce v naslednji animaciji. Kaj se dogaja z nevtralnimi
delci med dvema naelektrenima zaslonoma Postanejo polarizirani, nakar jih zaslon privlai.
Opazimo, da lahko naelektreni zaslon privlai tako naelektrene kot nevtralne delce. Tako
razložimo, zakaj naš raunalniški ali televizijski zaslon (ki sta naelektrena) tako rada nabirata
prah.
Raziskava 22.1: Ravnovesje
Imamo dva fiksna naelektrena delca in en premakljiv,
preskusni delec (položaj je podan v metrih, sila v newtonih).
Modra pušica predstavlja silo na rdei preskusni delec. Sili na
fiksna delca nista prikazani. Opazujemo lahko sile s prvim
fiksnim delcem, z drugim fiksnim delcem ali z obema
fiksnima naelektrenima delcema. V primeru, ko imamo le en
delec, vidimo v rumenem okencu skupno silo na preskusni
delec, ni pa prikazana, e sta prisotna oba fiksna delca.
Ponovni zagon.
Odgovori na naslednja vprašanja za primer z obema fiksnima nabojema.
a. Doloi skupno silo na preskusni delec v toki (3 m,4 m).
b. Doloi skupno silo na preskusni delec na sredini med obema fiksnima delcema.
c. Ali obstaja toka (ali ve tok), kjer je skupna sila na preskusni delec enaka ni e je to
tako, poiši te toke.
d. Kolikšno je razmerje med naboji delcev
187