Preveden delovni zvezek (pdf format)

Tabela prikazuje trenutno gibalno
koliino vsakega od vozikov, kot tudi
skupno gibalno koliino sistema. e
odkljukaš kvadratek, bodo prikazane
tudi pušice, ki prikazujejo relativne
hitrosti pred in po trku.
Ker je skupna sila, ki deluje na sistem,
enaka ni, je tudi sprememba gibalne
koliine enaka ni. Z drugimi besedami,
gibalna koliina se ohranja. Z uporabo
enab bi rekli, da, ker F = G/t ali
F = dG/dt, e je skupna sila na sistem
enaka ni, potem velja G/t = 0 ali
dG/dt = 0, kar pomeni, da mora biti
sprememba gibalne koliine ez as
enaka ni. Torej mora biti vsota obeh sunkov sil, ki ju obutita oba vozika, enaka ni. e se
gibalna koliina enega delca povea, se mora gibalna koliina drugega delca zmanjšati za enako
koliino.
Pri elastinih trkih je koncept relativne hitrosti pomemben pri analizi trkov. Relativna hitrost je
definirana kot v 1 - v 2 (lahko bi bila tudi definirana kot v 2 - v 1 saj izbira med 1 in 2 ni pomembna).
Vklopi pušice relativne hitrosti in spreminjaj hitrost obeh vozikov in maso desno
premikajoega se (oranžnega) vozika. Doloi razmerje med relativno hitrostjo pred in po trku.
Kaj si ugotovil Izkaže se, da je absolutna vrednost relativne hitrosti pred in po elastinem trku
enaka. Spremeni pa se predznak relativne hitrosti pred in po trku: (v 1 - v 2 ) i = - (v 1 - v 2 ) f . To
povezavo je možno preveriti, e uporabimo enabe za ohranitev energije in ohranitev gibalne
koliine ter nekaj raunanja.
Razmisli o elastinem trku, kjer je v 1 = 1 m/s in v 2 = -4 m/s. Oitno je relativna hitrost pred trkom
enaka 5 m/s. Kolikšna mora biti po trku -5 m/s. Poizkusi in ugotovi, e to drži. Ali sprememba
mase oranžnega vozika vpliva na rezultat
81