Preveden delovni zvezek (pdf format)

Predstavitev 37.2: Dielektrina zrcala
Za aplikacije, kjer potrebujemo zrcala z zelo visoko odbojnostjo (na primer za laserska zrcala),
tvorimo zrcala iz ve dielektrinih plasti. Tipino zrcalo uporablja izmenine lomne kolinike, ki
mu poveajo odbojnost na ve kot 98%. V naslednjem primeru sestavlja zrcalo ve izmeninih
plasti filma cinkovega sulfida (n = 2.3) in magnezijevega fluorida (n = 1.35). Tabela kaže
elektrino polje. Intenzivnost valov je n*E*E, kar je sorazmerno kvadratu elektrinega polja (in
energiji valov). Restart.
V zaetnem stanju prehaja svetloba le prazen
prostor. Podatkovna tabela kaže da je vpadajoa
svetloba (predstavljena z E), vsa odposlana (E trans
= E) in se je ne odbije ni (E ref = 0). To je
samoumevmo, saj ni niesar, od kar naj bi se
odbijala. S klikom na "Dodaj film." dodamo plast
filma Tako dodamo plast cinkovega sulfida in
plast magnezijevega fluorida. Kaj se zgodi z
intenzivnostjo odposlane in odbite svetlobe
Dodajmo ve plasti. Opazimo, da ve kot doldamo plasti, ve svetlove se odbije in manj je
pobegne. S tvorbo izmeninih plasti skrbno izbranih snovi smo sestavili zrcalo!
Raziskava 37.1: Spreminjanje števila in usmeritev izvorov
Ta aplet rauna sedem sliic, naprej pa tee zvezno. Pri velikem
številu virov ali zelo majhnih valovnih dolžinah postane raunanje
poasno, zato poakaj na izraun sedmih sliic.
Prikazana sta dva izvora svetlobe z valovi enakih amplitud in
frekvence. IV amplitudnem pogledu je najvišja amplituda
prikazana z belo barvo, najbolj negativna pa s rno. Podroja z
amplitudo enako ni so sive barve. V prikazu intenzivnosti so
belo pobarvane najveje amplitude (pozitivne ali negativne), rna
podroja pa imajo amplitudo enako ni (položaj je dan v
nanometrih). Restart.
a. kakšen vzorec dobimo (tako v amplitudnem prikazu kot v prikazu intenzivnosti), e
odstranimo en izvor Odgovor: Pogled z enim izvorom.
b. Kakšnja je valovna dolžina (Preveri tako v amplitudnem prikazu kot v prikazu
intenzivnosti.)
c. V katerem pogledu merimo valovno dolžino tako, da merimo razdaljo od sredine belega
pasu do sredine sosednjega belega pasu, v katerem pa moramo meriti razdaljo preko dveh
belih (ali dveh rnih) pasov Zakaj
d. Kakšen vzorec dobimo, e imamo dva izvora, ki sta sofazna, vendar zavrtena za 90 o , da
ležit na osi x Odgovorr: Zavrti izvora.
e. Razloži, zakaj dobimo tak vzorec.
283