Preveden delovni zvezek (pdf format)

drug žarek pada pod takim kotom, da zadene zrcalo na sredi, v osi in se nato odbije. Tretji žarek
preka centralno os v gorišu in se odbija od zrcala vzporedno s centralno osjo.
Ali se žarki obnašajo tako, kot to priakujemo Verjetno ne. Kaj opazimo pri odbitih žarkih, e z
vleenjem glave pušice tej spreminjamo položaj in velikost Žarki se odbijajo od vertikalne
rte, ki je tangencialna na ploskev zrcala. e kliknemo na zrcalo, bomo videli to rto v zeleni
barvi. Ta aplet uporablja približek, ki velja za majhne kote. Ta približek predpostavlja, da je
predmet precej manjši od zrcala. Pri zrcalih z veliko gorišno razdaljo ta približek komaj
opazimo. Pri majhnih gorišnih razdaljah pa je pogrešek že bolj opazen. V tej predstavitvi bi
gorišna razdalja manjša od 1 cm privedla do opaznih razlik med žarki, ki jih priakujemo in
žarki, ki jih ustvarja tak približek za male kote. Kliknimo na zrcalo, premikajmo gorišno
razdaljo zrcala in opazujmo uinek.
Optina delovna miza omogoa sestavljanje razlinih konfiguracij in opazovanje, kako svetloba
interaktira z zrcalom. Igraj se malo z apletom. Tudi kasneje, ko bomo globlje spoznavali optiko,
se lahko povrnemo k tej predstavitvi. Še kratek opis treh virov:
• Gumb "Snop" doda vir z vzporednimi svetlobnimi žarki. Naklon žarkov lahko
spreminjamo s klikom na belo toko in z njenim pomikanjem, potem, ko smo s klikom
izbrali snop.
• Gumb "Predmet" doda predmet, predstavljen v obliki pušice. e je prisoten še kakšen
optini element, izhaja iz pušice snop žarkov.
• Gumb "Izvor" doda tokast izvor svetlobet. Razpršitev žarkov lahko nastavljamo tako,
da s klikom najprej izberemo izvor, nato pa premikamo belo toko.
Predstavitev 33.2: Ravna zrcala
Animacija kaže dve ravni zrcali, ki sta med
seboj postavljeni pod kotom. Kot med zrcaloma
lahko spreminjamo s klikom in vleenjem zelene
pike, velikost predmeta pa spreminjamo z
vleenjem rdee pike. Sive pike pripadajo
slikam. Z dvoklikom na aplet sprožimo risanje
nekaterih žarkov, ki izhajajo iz predmeta.
Rumeni žarki kažejo pravo pot svetlobnih
žarkov, sivi "žarki" pa kažejo, odkod izgleda, da
prihajajo odbiti žarki. Ko gledamo na predmete,
predpostavljamo, da svetloba potuje v ravnih
rtah (tako naši možgani interpretirajo to, kar
prihaja iz naših oi). Ko gledamo v ogledalo, so
zato slike, ki jih vidimo, za zrcalom, saj izgleda, kot da žarki prihajajo iz toke za zrcalom. Ker
svetlobni žarki v resnici ne gredo skozi toke na sliki, je taka slika v resnici navidezna. Poskusi
nastaviti kot med zrcaloma tako, da dobimo ve kot dve sliki. Zakaj dobimo vekratne slike Z
dvoklikom sproži prikaz žarkov in razpoznaj slike, ki so rezultat svetlobnih žarkov, ki se odbijejo
ve kot enkrat. Ugotovi toke, kjer se križajo vekratno odbiti žarki. e bi stali v taki toki, bi
videli vekratne slike.Sledi posameznim žarkom do navidezne slike. Opomba: prikazano je le
nekaj žarkov. Zakaj dobimo ve slik, e zmanjšamo kot med zrcaloma
264