Preveden delovni zvezek (pdf format)

nad in pod srednjo rto sta žarka konstruktivne interference, kjer je svetloba, ki prihaja iz neke
reže, prepotovala eno popolno valovno dolžino ve od svetlobe iz sosednje reže. Tokam s tako
interferenco pravimo maksimumi prvega reda. Podobno velja za zgornji in spodnji žarek na
zaslonu, pri katerih svetloba prepotuje do zaslona dve valovni dolžini ve, kot svetloba njenih
sosedov. Govorimo o maksimumih drugega reda. Ta model nekoliko zavaja, saj je v resnici
svetlost pri uklonu višjega reda upada, v našem primeru pa imamo za oba prikazana reda enako
svetle toke.
Uklonske mrežice uporabljamo za prouevanje svetlobnih spektrumov razlinih elementov. Ko
dobi atom dodatno energijo (ga vzbudimo iz osnovnega stanja), sproša energijo v obliki
elektromagnetnih valov. Valovna dolžina sprošene svetlobe je odvisna od energetskih nivojev v
atomu. Vsak atom ima svoj lasten svetlobni spekter (razline valovne dolžine svetlobe, ki je
oddajana, ko atom sproša energijo). e tako sprošena svetloba prehaja ez uklonsko mrežico,
lahko tako vidimo spekter za ta element. Tako lahko spoznamo, iz katerih elementov je neznana
snov. Izvori bele svetlobe imajo zvezen spekter (poglej primer z belo svetlobo). Ko svetloba od
sonca ali zvezd prehaja skozi pline v atmosferi, ti plini absorbirajo svetlobo, ki ustreza njihovim
lastnim spektralnim valovnim dolžinam. Vodik bi na primer absorbiral svetlobo pri valovnih
dolžinah njegovega lastnega spektra (poglej si primer s spektrom vodika). e astronomi gledajo
svetlobo sonca ali drugih zvezd skozi uklonsko mrežico, lahko ocenijo, kateri elementi so na
soncu ali zvezdah po tem, katere spektralne rte manjkajo v spektru bele svetlobe.
Raziskava 38.1: Modeliranje uklona skozi režo
Animacija simulira valove iz tokastega
svetlobnega vira. Izvore lahko
dodajamo z vnosom njihovega položaja
in klikom na "set val.dolzino in
predvajaj." Položaj izvorov v apletu
lahko z miško spreminjamo (položaj je
podan v poljubnih enotah).
a. Uporabi animacijo za modeliranje uklona skozi režo. S pomojo slike na zaslonu razloži
svoj model in povej njegove omejitve.
b. S širjenjem reže postaja uklonski vzorec ožji. Potrdi pravilnost svojega modela s
preskusom njegovih lastosti. Kot dokaz pokaži sliko animacije.
c. Z zmanjševanjem valovne dolžine svetlobe, ki prehaja skozi režo, se naj bi uklonski
vzorec ožal. Potrdi pravilnost svojega modela s preskusom njegovih lastnosti. Kot dokaz
pokaži sliko animacije.
Ta aplet rauna sedem sliic, naprej pa tee zvezno. Pri velikem številu virov ali zelo majhnih
valovnih dolžinah postane raunanje poasno, zato poakaj na izraun sedmih sliic.
286