Preveden delovni zvezek (pdf format)

enaka polovini oddaljenosti rdee toke od središa vrtenja (vrtiša). Klikni tukaj, e želiš
videti obe toki. Zaradi preglednosti zelena toka leži na nasprotni strani kolesa kot rdea.
d. Zakaj je hitrost premikanja zelene toke manjša od hitrosti premikanja rdee toke
e. Kakšna je velikost pospeška v rdei toki v primerjavi z velikostjo pospeška v zeleni toki
Klikni tukaj, e si želiš ogledati vektorje hitrosti in pospeška v obeh tokah.
Poglavje 4: Newtonovi zakoni
Konali smo prouevanje kinematike, pri kateri se ne sprašujemo, zakaj se telo giblje. Sedaj
bomo pojasnili, zakaj se telesa giblejo ali mirujejo. Pri tem bomo uporabljali pojem sile.
Obravnavali bomo osnovne tehnike diagramov sil, normalne sile, sile teže in napetosti.
Predstavitev 4.1: Prvi Newtonov zakon in opazovalni sistemi
Na prvi pogled izgleda, da je prvi Newtonov
zakon (mirujoe telo ostane mirujoe, telo v
gibanju pa ostane v gibanju, e je vsota vseh sil, ki
nanj delujejo, enaka ni) že vkljuen v drugi
Newtronov zakon. Vendar ni tako. Prvi zakon je
vezan tudi na opazovalni sistem. Te informacije pa
NI v drugem Newtonovem zakonu. Prvemu
zakonu vasih pravimo tudi zakon o vztrajnosti.
Doloa množico opazovalnih sistemov, v katerih
prvi zakon velja, tem sistemom pravimo tudi vztrajnostni opazovalni sistemi. Drugae gledano,
prvi Newtonov zakon pravi, da v primeru, ko je skupna sila na telo enaka ni, lahko najdemo vsaj
en opazovalni sistem, v katerem je telo nepremino. Imamo pa veliko sistemov, v katerih se telo
giblje s konstantno hitrostjo.
V treh razlinih animacijah je prikazan top na voziku, ki se giblje po tranici (položaj je podan
v metrih, as je v sekundah). V vsaki animaciji je krogla v asu t = 1s izstreljena navpino
navzgor. Ponovni zagon.
Poglejmo Animacijo 1. V tej animaciji voziek miruje. Toda ali je to res Ne moremo povedati,
ali mirujemo ali se gibljemo s konstantno hitrostjo (e smo torej v vztrajnostnem opazovalnem
sistemu). Pomislimo na to, e se premikamo na Zemlji, ki ima konstantno hitrost, smo v
vztrajnostnem opazovalnem sistemu. Kako lahko torej vemo, e se premikamo Kaj pa je z
vozikom Dokler ima naše gibanje glede na zemljo relativno konstantno hitrost, ne vemo, e se
premikamo. V Animaciji 1 se morda voziek ne premika. V takem primeru priakujemo in tudi
vidimo, da krogla spet pristane v možnarju. Vendar, e bi se voziek premikal relativno na
Zemljo in bi se mi premikali z vozikom, bi bil pogled na gibanje vozika in krogle povsem
enak!
Kaj pa v primeru, e se voziek relativno na naš opazovalni sistem premika (ali pa se mi
premikamo relativno na njegov opazovalni sistem) Animaciji 2 in 3 prikazujeta pogled na
gibanje iz razlinih opazovalnih sistemov. emu sta ti animaciji podobni Obe ponazarjata
gibanje izstrelka. Gibanje krogle je gibanje v ravnini namesto kot prej v ravni rti. Pa bo krogla
45