Preveden delovni zvezek (pdf format)

i. Poskusimo rešiti nalogo z merjenjem tlaka. Izmeri tlak ob spodnji in zgornji ploskvi
klade.
j. Kolikšna je razlika v tlaku in s tem povezana sila vzgona
k. V primeru, ko je klada le v vodi (nad vodo je zrak), dobiš enako razliko v tlaku, ki
povzroa silo na klado. Zakaj se torej klada potopi globlje v vodo (Pomisli kolikšna je
razlika v gostoti olja in zraka in s tem povezana razlika v tlaku zaradi razline globine.)
Druga možnost je, da primerjamo silo vzgona.
l. V primerjavi s plavanjem v vodi, razmisli ali se je vzgon sedaj, ko je klada delno v vodi,
delno pa v olju, poveal, zmanjšal ali je ostal enak
m. Kolikšna je prostornina izpodrinjene vode
n. Kolikšna je teža te vode
o. Kolikšna je prostornina izpodrinjenega olja
p. Kolikšna je teža tega olja
q. Primerjaj težo obeh s težo klade.
Poglavje 15: Dinamika tekoin
Dinamika tekoin je bogato in kompleksno študijske podroje študija, ki govori tudi o
turbulencah in kaosu. Za naše namene pa se bomo usmerili predvsem na idealne tekoine
(tekoine brez trenja (brez viskoznosti) in tekoin, ki se ne vrte, tako, kot smo se pri uvedbi
Newtonovih zakonov omejili na opisovanje gibanja na površinah "brez trenja". Dve glavni
enabi, ki jih bomo uporabljali, sta kontinuitetna enaba (kar pritee, mora tudi odtei) in
Bernoullijeva enaba (ohranitev energije). Posledino bomo lahko razumeli povezavo med
gibanjem tekoin in tlakom.
Predstavitev 15.1: Kontinuitetna enaba
Enaba zveznosti preprosto pove, da "kar
gre noter, mora iti tudi ven." To preprosto
pomeni, da ko tekoina tee po cevi, kjer
se premer spremeni, se mora tudi pretok
tekoine spremeniti. Ponovni zagon.
Predpostavimo idealno tekoino (položaj
je podan v metrih, tlak v pascalih).
Temnomodro podroje v animaciji je odsek z vodo, ki tee po cevi od leve proti desni
(predpostavimo valjasto cev, kar pomeni, da navpina razdalja ustreza polmeru krožnega
preseka). Opazimo, da tee voda hitreje, ko vstopi v ožji del cevi. Koliko asa potrebuje
temnomodro podroje, da preka rto v širokem delu cevi, in koliko, da preka rto v ožjem delu
cevi Prostornina temnomodrega podroja, deljena s tem asom je pretok za vsako od teh
podroij. Za obe podroji bi moral biti enak, saj, kar pritee notri (na sekundo), mora pritei tudi
ven (na sekundo). To zapišemo enabo zveznosti Sv = konstanta, pri emer je S plošina preseka
in v je hitrost pretoka tekoine (Kakšne enote ima Sv To bi moralo biti enako prostornina/as).
Ko to povežemo z Bernoullijevo enabo (ohranitev energije),
126