Preveden delovni zvezek (pdf format)

d. Sedaj dodaj predmet. Predmet in tokasti izvor naj bosta na istem mestu. Kje je sedaj
slika v primeri s toko, kjer žarki konvergirajo Kakšna je razlika med gorišno toko in
toko slike
e. Kaj se zgodi, e premaknemo predmet v goriše zrcala Zakaj
f. Kaj se zgodi, e je predmet med gorišem zrcala in samim zrcalom
g. Kakšna je razlika med slikami, ko je predmet oddaljen od goriša ali med gorišem in
zrcalom (e se ti zdi zaslon preve porisan, zbriši vse in dodaj le konkavno zrcalo in
predmet.)
h. Katere slike so resnine in katere so navidezne Kako lahko to poveš
i. Poisti zaslon in dodaj konveksno zrcalo ter en predmet. Opiši (in razloži) tvorjeno sliko.
Raziskava 33.5: Konveksna zrcala, goriše, krivinski polmer
Dodajamo lahko izvor vzporednih žarkov, tokas izvor svetlobe ali predmet (položaj je v metrih,
kot v stopinjah). Kako lahko najdemo gorišno toko konveksnega zrcala Ponovni zagon.
a. Najprej izberi vir
vzporednih svetlobnih
žarkov. Premakni ga tako,
da bo eden od žarkov, ki se
odbijajo od zrcala,
vzporeden z osjo. Ta žarek
deluje, kot da bi prihajal iz
gorišne toke. Zakaj
Torej, da najdemo gorišno
toko, moramo podaljšati
originalno pot žarka na
desno stran zrcala. Najlažje
to naredimo s pomojo "kotomera" ki mu primerno povleemo merilni krak. Kotomer
lahko premikamo, lahko pa mu tudi smreminjamo dolžino in naklon enega kraka. e bi
lahko žarek potoval skozi zrcalo, katero toko bi zadel: zeleno, rdeo ali rožnato
b. Sedaj premakni vzporedni snop žarkov tako, da se eden od žarkov odbije tono v obratni
smeri nazaj. Katero toko pa bi sedaj zadel podaljšek originalnega žarka: modro, zeleno,
rdeo ali oranžno Tako dobimo polmer krivine zrcala (e bi bilo to v obliki krogle).
Polmer krivine bi moral biti dvakrat veji od gorišne razdalje.
c. Dodaj tokast vir svetlobe. Izmisli si metodo za doloanje gorišne toke zrcala s
pomojo tokastega vira Opiši svojo metodo.
d. Konno dodaj predmet in razvij metodo za doloanje goriša s pomojo predmeta.
Poglavje 34: Lom svetlobe
Ko svetloba prehaja iz ene snovi v drugo, se lahko njena hitrost povea ali zmanjša odvisno od
obeh snovi. Zaradi te spremembe hitrosti se spremeni valovna dolžina svetlobe. Lahko se
spremeni tudi smer potovanja svetlobe. Temu "lomu" svetlobe pravimo refrakcija. To poglavje
obravnava razline vidike loma, vkljuno z zaznavanjem slik, uinki lee, spremembi valovne
dolžine in kritinim kotom za popolno refrakcijo.
267