Preveden delovni zvezek (pdf format)

e so prikazane sile edine sile, ki delujejo na drog, potem ta ni v ravnovesju, saj nam seštevanje
vektorjev sile pokaže, da skupna sila, ki deluje na drog ni enaka ni. Ker je skupna sila razlina
od ni, ima masno središe pospešek in zato se njegova hitrost spreminja. Poleg tega nam
seštevanje navorov, ki delujejo na drog glede na njegovo masno središe pokaže, da je skupni
navor okoli masnega središa razlien od ni. Drog bo imel zato spremenljivo kotno hitrost v
smeri iz zaslona.
Predpostavljaj, da želimo, da bi bil drog v ravnovesju. Kakšno dodatno silo na drog moramo
dodati obstojeim
Upoštevaj pogoje statinega ravnovesja. Skupna sila na drog mora biti enaka ni. e sešteješ
vse prikazane sile, ki delujejo na drog (kot je prikazano v animaciji 2), lahko ugotoviš, da vsota ni
enaka ni. Na drog je potrebno torej delovati z dodatno silo, ki je enaka negativni vsoti vseh
ostalih sil na drog.
Na katerem mestu mora delovati dodatna sila
Za statino ravnovesje mora biti tudi skupen navor, ki deluje na drog, enak ni. Navor zaradi
dodatne sile, ki deluje na drog, mora biti torej enak negativni vsoti navorov vseh ostalih sil na
drog. S tem ko poznaš navor in silo, ki sta potrebni za ravnovesje droga, lahko izraunaš toko v
katerem mora sila delovati na drog.
V animaciji 3 dodaj ustrezno dodatno silo, da bo po novem drog v ravnovesju. Prilagodi velikost
in smer modrega vektorja sile ter ga postavi na pravo mesto. Nato preveri svojo rešitev. Videl boš
rde vektor, ki predstavlja novo skupno silo, in izraun novega skupnega navora v zeleni barvi
(navor je podan v smeri koordinate z in je pozitiven v smeri iz zaslona). e je nova skupna sila
enaka ni, potem bo dolžina rdeega vektorja enaka ni in ta ne bo viden. Ko bo drog v
ravnovesju bo rde vektor, ki predstavlja skupno silo, izginil, izraun skupnega navora pa bo ni.
V takem primeru je tvoja rešitev pravilna. e tvoja rešitev ni pravilna, ponovi svoj izraun,
prilagodi velikost, smer in položaj modrega vektorja dodatne sile in ponovno preveri rešitev.
Predstavitev 13.4: Problem skakalne deske
Animacija 1 prikazuje 2 kilogramski zaboj, ki leži
0,3 metra od desnega roba deske z zanemarljivo
maso, animacija 2 pa 2 kilogramski zaboj, ki leži
prav tako 0,3 metra od desnega roba deske z maso
10 kg. Dve podpori (podpora 1 in podpora 2)
podpirata desko na levi in desni strani, kot je
prikazano z dvema vektorjema sile (položaj je
podan v metrih). Pušici predstavljata relativno
velikost vektorjev sile, natanno velikost sile in
razdaljo med prijemališi sil pa je mo razbrati iz
tabele. Deska je dolga 6 metrov, podpora 1 pa se nahaja 0,3 metra od njenega levega roba.
Ponovni zagon.
116