Preveden delovni zvezek (pdf format)

x = r . cos() in y = r . sin().
e je vektor podan s komponentama, dobimo velikost in kot (smer) vektorja na naslednji nain:
r = (x 2 + y 2 ) 1/2 in = tan -1 (y/x).
Velikost vektorja (oznaena z r) mora biti vedno nenegativno število.
Predstavitev 3.2: Gibanje na klancu
Galileo je bil prvi lovek, ki je ugtovil, da
bi dobro zglajeno (zelo spolzko ali brez
trenja) nagnjeno ravnino lahko uporabili
za zmanjšanje efekta zemeljske težnosti.
Ugotovil je, da je pri navpini strmini (kot
90°) stanje enako prostemu padu. e je
ravnina horizontalna (kot je 0°), se telo ne
bo premikalo. Zaradi tega je sklepal, da se
z zmanjševanjem kota od 90° navzdol
pospešek zmanjšuje. Meril je pospešek. Z
merjenjem pospeškov je ugotovil povezavo med pospeškom in zemeljsko težnostjo. Matematino
izrazimo pospešek na strmini kot funkcijo kota strmine ():
g eff = g . sin(),
kjer je: g eff . . . pospešek na strmini. Glej Predstavitev 2.5 in poglavje 4 za ve podrobnosti.
Poskuse z drsenjem po zelo spolzki strmini (gibanje brez trenja) je delal s telesi razlinih oblik.
Ugotovil je, da za vse vrste teles velja enaka odvisnost. Sami preverite trditve (as je podan v
sekundah, razdalja je podana v metrih) z zgornjimi tremi predstavitvami.
Galileo je pri izvajanju poskusov telesa spušal iz stanja mirovanja. Kaj je ugotovil na osnovi teh
poskusov Galileo je prišel do ugotovitve, da se med enakovrednimi asovnimi intervali
zaporedni premiki teles poveujejo kot liha cela števila: 1, 3, 5, 7, .... Kaj to v resnici pomeni V
spodnji tabeli so podatki, ki jih je dobil Galileo, preoblikovani v lažje razumljivo obliko (podatki
so podani za strmino, katere kot omogoa pospešek 2m/s 2 ). Preui spodnjo tabelo:
preteen as
(s)
premik (opravljena pot) v
asovnem intervalu (m)
skupno opravljena pot
(m)
1 1 1
2 3 4
3 5 9
4 7 16
Podatki v tretjem stolpcu so dobljeni s seštevanjem vseh dotedanjih premikov, ki so nastali pri
vsakem asovnem intervalu. Vsota delnih premikov v posameznih asovnih intervalih nam da
37