Preveden delovni zvezek (pdf format)

"predvajaj", se zano premikati. V drugih primerih se telo giblje, še preden kliknemo na gumb
"predvajaj", klik na ta gumb pa le sproži animacijo. Oglej si, ali se telo zane gibati šele ob
zaetku animacije, ali pa se je gibalo že prej. Obe animaciji na tej strani (Animacija 1 in
Animacija 2; ne pozabiti klikniti na gumb za predvajanje) ponazarjata telesa, ki se ob zaetku
animacije (v asu t = 0) že premikajo. (Podobno se v nekaterih primerih tudi po koncu animacije,
ko opazimo napis "Konec animacije", telo še lahko giblje. To stalno gibanje le ni narisano.)
Enote so za fizike pomembne. Vendar pa raunalniki pomnijo števila, ta pa nimajo enot.
Raunanje poteka tako kot na kalkulatorju. Ponovni zagon. To lahko povzroa zmedo, saj as in
razdalje, prikazane na zaslonu nimajo že vnaprej doloenih povezav z resninim svetom. Z
drugimi besedami, sami lahko doloimo, kakšna je ta povezava. V Animaciji 1 na primer lahko
del animacije,ki predstavlja model gibanja elektrona, doloa za enoto razdalje 10 -9 m oziroma 1
nm, asovna enota pa je lahko 10 -6 s,torej 1 s. Drug del animacije lahko ponazarja osebo, ki hodi
ter doloi enoto za razdalje 1 m, as pa bi lahko bil doloen v sekundah. Tretji del animacije
morda ponazarja zvezdo in doloa, da je enota za razdaljo 10 8 metrov, as pa bi lahko merili v
Zemljinih letih. V splošnem moramo pogledati, o kakšnih asovnih enotah govori primer s fizleti:
Na zgošenki Fizika fizletov so vse enote pri vsakem primeru podane poudarjeno. Enote za
animacijo 2 so podane v naslednjem odstavku.
Raunalniške simulacije sicer omogoajo natanno definiranje parametrov, vendar resolucija teh
parametrov ni neskonna. Števila, s katerimi raunamo položaj in hitrost delca, imajo konno
natannost, algoritem pa osvežuje te vrednosti v diskretnih asih. Zato so tudi podatki, ki jih
lahko dobimo na zaslonu, na voljo le v doloenih asovnih intervalih. Kadarkoli vidimo tak
podatek na zaslonu v številni obliki, je toen do zadnje prikazane številke. Poženi Animacijo 2
in nadaljuj spodnje postopke za izmero položajev (položaj je podan v metrih, as je v
sekundah).
Nekateri primeri zahtevajo, da meritve izvedemo tako, da z miško kliknemo v animacijo in miško
vleemo. Poskusi. Kurzor postavi v animacijo, klikni z levim miškinim gumbom ter premikaj
miško, medtem, ko pritiskaš na ta gumb. Med vleenjem miške opazuj v levem spodnjem okencu
animacije spreminjanje vrednosti koordinat x in y. Opazuj, kako se te vrednosti spreminjajo. Ali
lahko med vleenjem miške ugotoviš, kje je izhodiše koordinatnega sistema V tej animaciji je
to lahko vprašanje, saj sta koordinatni osi prikazani. Vendar ni vedno tako. Lahko pa z vleenjem
miške vedno najdeš izhodiše koordinatnega sistema.
Poleg tega velja, da te meritve ne morejo biti bolj natanne od ene grafine toke (piksla) na
zaslonu. Zato se lahko odgovori med razlinimi uporabniki fizletov delno razlikujejo.
Kje je na primer mož v Animaciji 2 ob asu t = 10 s Lahko bi dobili odgovore med 19.4 metri in
20.3 metri, pa glede na to, kje sploh merimo moložaj moža, na njegovem hrbtu, v sredini ali
spredaj. Za dobro opravljene meritve moramo biti predvsem konsistentni.
Pazljivi moramo biti tudi pri izbiri postopkov za reševanje problemov, ki naj ne temeljijo na
raunanju z razlikami med števili, ki so približno enaka. e so spremembe pomembnih
parametrov premajhne, ne moremo iz animacij izlušiti doloenih pravilnih ugotovitev.
21