Preveden delovni zvezek (pdf format)

Poglavje 17: Valovanja
Ravnokar smo si ogledali obnašanja nihanj. Opazili smo, da je njihova skupna lastnost
periodinost. Upoštevali bomo razline vrste periodinosti nihalnega gibanja (nihanja) in ga
poimenovali valovno gibanje (valovanje). Zaeli bomo z enodimenzionalnimi potujoimi valovi,
potem se bomo ukvarjali z valovi v dveh in treh dimenzijah, kot je na primer zvok, opisan v
naslednjem poglavju.
Predstavitev 17.1: Vrste valov
Prve tri animacije opisujejo valove
povezanega niza delcev, etrta pa
valovanje vzmeti (pozicija je dana v
metrih in as v sekundah). Pri valovih
niza delcev je pozicija rdeega delca
funkcija asa. Ponovni zagon.
Animacija 1 in Animacija 2 prikazujeta
potovalna valovanja (Animacija 1
prikazuje impulzni val, Animacija 2 pa
prikazuje potujoi sinusni val). Valovi so
prikazani v smeri y, razširitev valov (smer hitrosti vala) v smeri x. Pri nogometu ali košarki smo
del tako imenovanega transverzalnega vala ("impulzni val" je poseben primer potujoega vala,
kjer posamezni del medija, ki podpira val, ni nujno, da niha). Omenimo, da posamezni del vzmeti
niha gor in dol, toda se ne premika v smeri x. Oglejmo si rdei del vzmeti v vsaki od animacij in
njegovega gibanja v smeri y.
Animacija 3 predstavlja longitudinalni val (v smeri x). Primer takega vala je zvok. Pri
longitudinalnem valu je valovanje medija (deli vzmeti) v smeri razširitve vala. Opazujmo rdei
del vzmeti v tej animaciji in hkrati opazujmo graf njegovega gibanja v smeri x. Opazimo, da se
nihanje prenaša od zaetka do konca in ne gor in dol. Animacija 4 predstavlja valovanje vzmeti.
Ali je transverzalno ali longitudinalno valovanje To je oboje! Lahko pojasniš, zakaj je tako
Pri Animaciji 5 so valovi vode opisani s prikazom
gibanja vodnih molekul (pozicija je dana v metrih
in as v sekundah). Katero vrsto valovanja opisuje
ta animacija
143