Preveden delovni zvezek (pdf format)

odvisnosti od globine. e je rezultanta sil na telo, vzgon, enaka teži telesa (belo sivo rtast
kvader), le-ta plava v sivo obarvani tekoini. Posoda na levi spodaj prikazuje koliko tekoine
izpodrine potopljena klada.
Na primer, da je siva tekoina voda (gostota 1000 kg/m 3 ). Gostota klade je manjša od gostote
vode in je izražena kot del gostote vode. Zanimo z gosototo klade 0.4 x 1000 kg/m 3 = 400 kg/m 3 .
Približno 40% klade je potopljene, ko plava na vodi. Na primer, da je klada kocka s stranico 1 m.
Najprej poišimo rezultanto sil na kocko, ko plava s tem, da bomo izraunali tlak ob spodnji
ploskvi.
Tlak je odvisen od globine in gostote tekoine tekoine gh (kjer je gostota tekoine, g težni
pospešek, in h globina tekoine), kolikšen je torej tlak ob spodnji ploskvi Je p zrani + tekoine gh ,
e vzameno h = 0.4 m. Kolikšen je tlak ob zgornji ploskvi Je le p atm . Torej je vsota sil na telo F =
p S = tekoine gh S = 400 N, kar mora biti enako teži kocke, saj je ta v ravnovesju. Zakaj lahko
zanemarimo sile na stranske ploskve
Animacija prikazuje tudi koliino tekoine, ki jo je klada izpodrinila (na levi). Kolikšna je njena
prostornina e upoštevamo gostoto vode, kolikšna je njena teža Ta teža je enaka sili vzgona.
e vzamemo klado iz vode, lahko izpodrinjeno tekoino zlijemo nazaj v posodo in teža vode
nadomesti težo klade. To pomeni, da je vzgon posledica razlike tlakov na razlinih globinah in je
tudi enak teži izpodrinjene vode, kar kaže tudi spodnja enaba
F vz = tekoine gV izpodrinjene tekoine = tekoine gV potopljeni del telesa
e je vzgon enak teži telesa, telo plava. Spremeni gostoto klade tako, da klikneš in potegneš na
zaetek rdee pušice v zgornji levi kot in pusti animacijo tei. Ponovi izraune in videl boš, da je
vzgon spet enak teži telesa.
Kaj se zgodi, e telo potopimo v vodo (ni v ravnovesju) Poskusi s potegom miške potisniti klado
globlje. Kako je gibanje klade Zakaj Premisli katere sile delujejo na klado.
Predstavitev 14.4: rpanje vode iz posode
Zakaj ne moremo narpati vode višje kot 10.3 m
Mogoe za to omejitev nisi niti vedel! Na to lahko
odgovorimo, e vemo, kako se spreminja tlak tekoine z
globino (položaj je zapisan v metrih). Ponovni zagon.
Najprej, kolikšen je tlak na višini, ki je enaka gladini
vode v posodi (temno modra rta) To je zrani tlak.
Izmeri tlak vode v cevi, tako da pomikaš merilnik.
Spremeni višino vode v posodi, tako da potegneš temno
modro rto. S spreminjanjem višine gladine vode v
posodi spreminjaš višino, do katere mora rpalka rpati
vodo. Ko je globina veja od 10.3 m (pomeni, da je
stolpec vode višji od 10.3 m), se ustavi. V em je težava
Ali lahko rpalka ustvari tlak manjši od ni Ne.
123