Preveden delovni zvezek (pdf format)

a. Kakšna je smer sile, ki deluje v roki v primeru s trdo pregrado
b. Kakšna je smer sile, ki deluje na vrv v primeru s trdo pregrado
c. Opiši razliko med odbitimi valovi v obeh ovirah (trda ali mehka ). Pojasni razlike.
Raziskava 17.4: Vsota dveh valov
Zgornji dve okni prikazujeta dva soasno
potujoa vala v istem nedispersivnem mediju:
vrv, vzmet, zrani stolp, itd. (položaj je podan v
metrih in as je podan v sekundah). Val v
spodnjem oknu je vsota (algebraina vsota) dveh
valovnih komponent iz zgornjih oken. Vsota je
to, kar dejansko vidimo. Posamezna valovanja
ne vidiš. Ponovni zagon. Lahko spremeniš
amplitudo, dolžino in hitrost valovanja za g (x, t)
(srednje okno). Oba vala (potujoa v istem
mediju) imata lahko razlini amplitudi in
valovni dolžini, toda imeti morata enako hitrost
(nastaviti moraš ustrezne hitrosti vala g (x, t)).
a. Zakaj morata imeti oba vala enake hitrosti (razmišljaj, kakšen je vpliv hitrosti vala v
mediju).
b. Za vsak f (x, t) doloi amplitudo, dolžino, frekvenco in hitrost vala. Preveri svoj odgovor
z izenaevanjem g (x, t) z f (x, t).
c. Doloi amplitudo, dolžino in hitrost vala g (x, t), tako da bo f + g stojei val.
Raziskava 17.5: Vsota dveh valov
Zgornji dve okni prikazujeta potujoe valovanje v istem
nedispersnem sredstvu: vrv, vzmet, zrani tunel itd
(dolžina je podana v metrih in as v sekundah).
Ponovni zagon. Omenimo, da obe valovanji potujeta z
enako hitrostjo, toda v nasprotno smer in da imata enako
amplitudo in valovno dolžino. Seveda, mogoe je tudi, da
imata vala razlini amplitudi in razlini frekvenci.
Kakorkoli že, valovanji imata v našem primeru enako
hitrost.
Valovanje, prikazano v spodnjem oknu je vsota
(algebraina vsota dveh valovnih komponent iz zgornjih
oken). Vsota je to kar dejansko vidiš. Valovnih
komponent ne vidiš.
149