Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
imajo rumeni delci 10×vejo maso kot svetlo modri. Kakšna je primerjava med kinetino energijo<br />
modrega delca (ki je predstavnik manjših delcev) in kinetino energijo oranžnega delca (ki je<br />
predstavnik vejih delcev) Kaj priakuješ pri primerjavi hitrosti obeh delcev Medtem, ko naj bi<br />
bila povprena kinetina energija identina, bi se morali povpreni hitrosti delcev razlikovati, ker<br />
imata razlini masi.<br />
Zdaj potroji temperaturo. Kaj se zgodi s<br />
kinetino energijo obeh: modrega delca (ki<br />
je predstavnik manjših delcev) in kinetino<br />
energijo oranžnega delca (ki je predstavnik<br />
veèih delcev) e potrojiš temperaturo, kaj<br />
se zgodi s kinetino energijo Kaj se zgodi s<br />
hitrostjo delcev Povprena kinetina<br />
energija bi se morala poveati za trikrat,<br />
medtem ko se povprena hitrost obeh vrst<br />
delcev povea za 1.73-krat, kar je kvadratni<br />
koren od 3.<br />
Konno, opazimo lahko, da je ,<br />
povprena gibalna koliina, ki jo prejmejo<br />
stene, nekaj veja od vrednosti tlaka,<br />
izraunanega iz idealnega plinskega zakona (p = NT/V). Do razlike pride zaradi predpostavke za<br />
idealne plin, ki pravi, da so delci "tokasti", medtem ko v animaciji nastopajo delci z doloenim<br />
polmerom. Zato s steno interagirajo prej (z robom delca namesto s središem), med seboj pa bolj<br />
pogosto. Zato je povpreni as med trki s steno (t) manjši, in = veji, kot<br />
predvideva idealni plinski zakon. Realno, seveda, delci niso tokasti, vendar so velikosti delcev<br />
tipino veliko manjše glede na velikosti posode, zato "tokasta" aproksimacija deluje dobro. Zdaj<br />
pa poveaj velikost delcev, da vidiš, kaj se zgodi, e so delci veliki.<br />
Predstavitev 20.3: Termodinamski procesi<br />
V tej animaciji velja, da je N = nR (i.e., k B<br />
= 1). Iz tega sledi idealni plinski zakon v<br />
obliki pV = NT. Ponovni zagon.<br />
Obstaja ve nainov, preko katerih lahko<br />
plin preide iz enega stanja (ki ga opišemo s<br />
tlakom, volumnom, številom atomov in<br />
temperaturo) v drugega. Toplota lahko<br />
prehaja iz okolice v plin, ali pa plin greje<br />
okolico. Ravno tako lahko plin opravlja<br />
delo, ali pa delo prejme. Kako plin preide iz<br />
enega stanja v drugo, je doloeno s<br />
toplotnim tokom in opravljenim delom.<br />
Vendar pa se notranja energija spremeni<br />
samo, e se spremeni temperatura sistema<br />
(ne glede na nain spremembe temperature). Z drugimi besedami, sprememba notranje energije je<br />
neodvisna od procesa, medtem ko sta delo in toplota odvisna od vrste procesa<br />
165
Change language