Preveden delovni zvezek (pdf format)

oziroma nasprotnega predznaka Kje je v tem primeru elektrino polje enako ni Kje je
elektrini potencial enak ni
Kaj se zgodi z ekvipotencialnimi krivuljami, e postane A bolj pozitiven Kaj se zgodi, z
ekvipotencialnimi krivuljami, e postane A bolj negativen
Elektrini potencial, povzroen z enim tokastim nabojem, je sorazmeren razmerju naboja in
razdalje od naboja (V = k q/r). e je naboj A enak naboju B (tako po velikosti kot po predznaku),
kam naj bi postavili tretji naboj, negativnega, vendar enake velikosti, da bi bil potencial ne sredini
med A in B [v toki (0, 0)] enak ni Dodaj naboj in ga premakni na pravo mesto ter preveri svoj
odgovor. Ali je ve takih mest, kamor bi lahko odložil ta naboj Elektrini potencial zaradi obeh
prvotnih nabojev, merjen v središu, je V = k(2Q), ker je r = 1 m. Za brisanje tega potenciala v
središu mora biti elektrini potencial tretjega naboja V = -k(2Q) . Zato moramo tretji naboj
postaviti kjerkoli v razdalji r = 0.5 m od središa.
Predstavitev 25.4: Konservativne sile
Animacija kaže delo, ki ga opravimo pri premikanju delca v dveh
razlinih poljih sile. Pri premikanju delca kaže vektor smer sile, ki
deluje na delec, stolpini graf in tabela pa kažeta opravljeno delo
(pložaj je podan v metrih, delo v joulih). V katerikoli toki
lahko delo izniimo s klikom na gumb "set Delo = 0". Ponovni
zagon.
Sklepajmo iz smeri sile (e predpostavimo pozitivno naelektren
preskusni delec in e sta obe polji elektrostatini), kje bi lahko bili
locirani naboji, da bi dobili tak tip sile! Pri premikanju
preskusnega naboja opazimo, da je sila najveja pri y = 0, na
desnem robu, kaže pa na levo. e odmikamo naboj vstran od
desnega roba, opazimo, da sila naglo upada in kaže radialno vstran
od toke pri x = 10 m, y = 0 m. To kaže, da bi dobili približno tako polje, e bi postavili pozitiven
naboj blizu toke x = 10 m in y = 0 m.
Vendar pa eno od obeh polj ne more biti elektrostatino, ker ni konzervativno. Z drugimi
besedami, koliina opravljenega dela je odvisna od ubrane poti. e premaknemo delec v neko
doloeno toko, ni vseeno, ali uberemo ravno rto ali pa malo zakrožimo. Katero polje sile je
konservativno in katero ni Zaetno in konno toko na mreži lahko oznaimo, da si zapomnimo
premik delca in nato primerjamo opravljeno delo vzdolž razlinih poti med istima dvema
tokama.
Premakni delec vstran od zaetne toke in ga nato spet pripelji nanjo. Kolikšno delo je opravljeno
v konzervativnem polju sile Kolikšno delo opravimo v primeru nekonzervativnega polja sile
Katera od obeh sil lahko da drugaen odgovor pri druganem premikanju delca Ali lahko
enolino doloiš funkcijo za potencialno energijo
Ne, ne moreš. Samo pri konzervativnih silah imamo funkcije za enolino doloanje potencialne
energije. Elektrostatina sila je konzervativna in lahko razvijemo elektrini potencial, ki pogosto
lajša obravnavo problemov.
205