Preveden delovni zvezek (pdf format)

Sedaj resetiraj animacijo in tvori dva razlina naboja. Opazuj razlike in podobnosti med vektorji
sile pri delcih. Opazuj tudi primere, ko imata delca enako polariteto (enak predznak) ali razlino
polariteto (eden pozitiven, drugi negativen). e imamo le dva nabita delca, sta sili, ki delujeta na
dva delca, vedno enaki ali nasprotni.
Animacija omogoa tvorbo delcev poljubne polaritete in s poljubnim nabojem. Po drugi strani pa
v naravi veljajo omejitve. Kot vemo, lahko delce v naravi tvorimo le tako, da se celotni naboj ne
spreminja. To pomeni, da, e tvorimo en pozitiven delec, mora nastati tudi en negativen delec.
Poleg tega mora biti velikost tvorjenega naboja celoštevilni mnogokratnik osnovnega naboja. Te
omejitve so sicer najbolj jasne v mikroskopskem svetu, vendar se odražajo tudi v makroskopskem
svetu. Tako na primer baterija terja, da vstopa oziroma zapuša oba vodnika enako število delcev
(sicer bi baterija proizvajala en tip nabojev). Konno je vse, kar lahko reemo, to, da imajo
doloeni delci lastnost, ki ji pravimo naboj, ki povzroa, da se doloeni delci med seboj privlaijo
ali odbijajo.
Predstavitev 22.2: Naboj in masa
Ta predstavitev prikazuje fiksen naboj v središu in
enega ali ve preskusnih nabojev (glede na to, ali
izberemo Animacijo 1 ali Animacijo 2), ki se gibljejo
pod vplivom fiksnega naboja. Sproži animacijo in opazuj
gibanje preskusnih nabojev. Animacije lahko resetiraš
in z vleenjem premikaš preskusne naboje. Ali lahko
doloiš predznak fiksnega naboja Z drugimi besedami,
ali je fiksni naboj pozitiven ali negativen Ali lahko
doloiš maso preskusnega naboja Kaj lahko poveš o sili
med fiksnim in preskusnim nabojem V em je
interakcija podobna in v em se razlikuje od splošnega
Newtonovega zakona o gravitaciji To so osnovna
vprašanja za fizike, ki poskušajo doloiti naboj, maso in druge fizikalne lastnosti osnovnih delcev
s pomojo poti, ki jih tvorijo pri poskusih v visoko energetskih pospeševalnih laboratorijih po
svetu. Ponovni zagon.
Preskusni naboj je pozitivno nabit delec, katerega naboj je tako majhen, da ne vpliva na druga
telesa, vkljuno na druge preskusne naboje. Zato v teh animacijah predvidevamo, da ima fiksno
telo precej veji naboj od preskusnih tako, da je gibanje preskusnih delcev doloeno s
Coulombovo interakcijo s fiksnim, nabitim delcem. To je podobno primeru s številnimi sateliti, ki
krožijo okoli Zemlje in pri raunanju satelitskih trajektorij upoštevamo le, da satelite privlai
Zemlja in morda še Luna in Sonce, zanemarjamo pa privlanost med sateliti. Kakšne so smeri sil
na rdee in zelene preskusne naboje v Animaciji 2 Smeri so radialno navzven tako, kot to velja
za edini preskusni naboj v Animaciji 1. Spomnimo se, da zanemarjamo medsebojni uinek
preskusnih nabojev.
e imajo v Animaciji 2 preskusni delci vsi enako maso, ali lahko doloimo, kateri preskusni
delec, rdei ali zeleni, ima veji naboj e je masa enaka, lahko primerjamo pospeške in tako
sklepamo o silah ter posledino o nabojih preskusnih delcev. Kaj pa, e imajo preskusni delci
razline mase in razline naboje Bi to spremenilo naš odgovor Razmerje med nabojem in maso
je sedaj sorazmerno pospešku in vpliva na opazovano gibanje. V splošnem ni lahko razvozlati
kombinacijo naboja in mase iz gibanja nabitih delcev. Zgodnje poskuse s trajektorijami delcev je
leta 1887 opravljal Joseph J. Thompson, kar je vodilo k ugotovitvi, da so elektroni naelektreni
185