Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Preveden delovni zvezek (pdf format)
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Predstavitev 14.2: Hidravlino dvigalo<br />
Animacija prikazuje model hidravlinega dvigala<br />
(položaj bata je podan v centimetrih, sila v Newtonih<br />
in as v sekundah). S plinom ali tekoino (na animaciji<br />
je obarvana rumeno) napolnimo posodo in jo zapremo z<br />
bati. Ponovni zagon.<br />
Spomnimo se, da je tlak v tekoini na enaki globini<br />
enak, sila roke, ki pritiska bat pa je veliko manjša od sile<br />
telesa na drugi bat (10 krat manjša). To pa zaradi tega,<br />
ker je površina batov, ki zapira tekoino v razmerju 1 :<br />
10. Izraunajmo sedaj tlak, ki ga povzroa telo in tlak, ki<br />
ga povzroa roka. Biti morata enaka. Razmerje sile in ploskve je na obeh straneh enako. Vstavi<br />
novo vrednost za maso (med 100 in 300 kg) in poskusi.<br />
Sedaj poženi animacijo. Roka se pomika navzdol, telo pa navzgor (premik telesa je zaradi<br />
velikosti ploskve zelo majhen in ga ne opazimo). Kako visoko se lahko dvigne telo in zakaj<br />
Tekoina se iz leve posode pretoi v desno.<br />
Kolikšno je delo sile roke Kolikšno je delo sile telesa Delo sile roke je enako delu sile telesa. V<br />
em je torej prednost hidravlinega dvigala Prednost je, da lahko z majhno silo dvignemo nekaj<br />
zelo težkega (npr. dvignemo avto v mehanini delavnici). Napano bi bilo misliti, da majhna sila<br />
na dolgi poti vedno opravi enako dela kot velika sila na kratki poti. Toda roka v našem primeru<br />
ne dviguje telesa direktno, tako je le pri hidravlini dvigalki.<br />
V našem primeru smo zanemarili tlak kot funkcijo globine. Privzamemo, da je tlak v posodi na<br />
zaetku in na koncu enak. Na animaciji je sila roke vendarle lahko veja kot je napisana, saj je<br />
gladina tekoine na levi niže kot na desni.<br />
Predstavitev 14.3: Vzgon<br />
Vzgon je sila na telo v tekoini (e je potopljeno<br />
ali e plava) in je posledica razlike tlaka na<br />
zgornjo in spodnjo ploskev. e telo splava, je<br />
tlak ob spodnji ploskvi veji kot ob zgornji.<br />
Spomni se, da je tlak kolinik sile in ploskve in,<br />
e je tlak spodaj (ploskev v tekoini) veji kot<br />
zgoraj (zgornja ploskev je v zraku), kaže<br />
rezultanta sil navzgor.<br />
Ta animacija prikazuje klado, ki jo položimo v<br />
tekoino in v njej plava. Gostoto klade lahko<br />
spremnijaš, e klikneš in povleeš klado zgoraj<br />
levo na animaciji (klikni in povleci belo siv<br />
vmesnik v pravokotniku). Graf desno spodaj<br />
prikazuje, kako se spreminja tlak (p) v<br />
122