Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Skica 4. Oblika zbiralnih in razpršilnih lečŠop žarkov, ki so vzporedni z optično osjo, se po prehodu zbiralne leče širi tako, da se žarki sekajo v eni sami točkina optični osi. Imenujemo jo gorišče, razdaljo med lečo in goriščem pa goriščna razdalja. Pri prehodu razpršilneleče se šop vzporednih žarkov razprši tako, da njihovi podaljški izhajajo iz skupne točke. Ta leži na optični osi nanasprotni strani leče. Imenujemo jo gorišče, razdaljo med lečo in goriščem pa goriščna razdalja. Goriščna razdaljavsake leče je odvisna od krivinskih polmerov obeh mejnih ploskev leče in od lomnih količnikov leče in okolice. Kadarsta mejni ploskvi bolj ukrivljeni in pri večji razliki med n Lin n 0, je goriščna razdalja manjša. Vsaka leča ima dvegorišči, in sicer po eno na vsaki strani. Pri tankih lečah sta obe goriščni razdalji enaki. Žarek, ki gre skozi središčeleče, se na njej lomi tako, da se le vzporedno premakne, njegova smer pa se ne spremeni. To velja za vse žarke, kigredo skozi središče leče, ne glede na vpadni kot. Take žarke imenujemo središčni žarki.Nastanek slike – optične preslikaveLom in odboj svetlobe uporabljamo za optično preslikavanje. Osnovni proces poteka v očeh. Svetloba prihaja odpredmeta in se od njega širi v vse smeri. Nekaj teh žarkov pade tudi v oko. Žarke, ki izhajajo iz iste točke predmeta,leča v očesu zbere tako, da na svetlobno občutljivem očesnem ozadju (mrežnici) nastane slika točke. Ta procesimenujemo optična preslikava: točka na predmetu se preslika v točko na zaslonu – očesni mrežnici. V očesu potekapreslikavanje celega vidnega polja, to je ogromne množice točk »predmeta« v množico točk »slike«. Posameznotočko predmeta vedno vidimo v presečišču divergentnih (razhajajočih se) žarkov, ki se iz nje širijo v vse smeri. Kadaržarki na poti od predmeta do očesa ne spremenijo smeri, vidimo predmet na pravi oddaljenosti, v pravi smeri.Pogosto pa se zgodi, da žarki na svoji poti spremenijo smer. Oko ne more zaznati spremembe smeri žarkov, zatožarke v mislih podaljšamo tako, kot da svetloba potuje po premicah, in vidimo predmet v presečišču podaljšanihžarkov. V takem primeru opazujemo predmet tam, kjer ga v resnici ni. Slika tega predmeta je navidezna ali virtualna.Kadar slika predmeta nastane v presečišču pravih (nepodaljšanih) žarkov, je slika prava ali realna.Najpreprostejši primer navidezne slike je odboj svetlobe na ravnem zrcalu (skica 5). Nekateri žarki, ki se širijo izneke točke predmeta (na primer iz točke A) na vse strani, padejo na zrcalo in se od njega odbijejo po odbojnemzakonu. Ti žarki prihajajo v oko tako, kot da bi izhajali iz navidezne točke na drugi strani zrcala (točka A'). Ta točkaje v presečišču podaljšanih žarkov, torej jo vidimo tam, kjer je v resnici ni. Taka slika je navidezna. Slika, ki jo vidimov ravnem zrcalu, je zrcalno obrnjena. To pomeni, da sta leva in desna stran zamenjani. Sliko vidimo na oddaljenosti,ki je enaka razdalji med predmetom in zrcalom.Skica 5. Nastanek slike v ravnem zrcalu102