Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Življenju v vodi so prilagojeni nekateri hrošči (kozaki, kolovrti …), vodni drsalci, hrbtoplovke, veslavke ter ličinkekomarjev, kačjih pastirjev, mladoletnic, vrbnic in enodnevnic.• Odrasli komarji so kopenske živali, njihove ličinke pa živijo v vodi.• Samice komarjev sesajo kri živali s stalno telesno temperaturo, samci pa si iščejo rastlinske sokove.• Vse žuželke imajo telo sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Na glavi imajo tanke tipalnice, na oprsju pa tri parenog in en par večjih kril.• V tulcih živijo ličinke mladoletnic.• Enodnevnice živijo nekaj dni, mnoge le nekaj ur. Od tod tudi njihovo ime.• Ker človek izsušuje mokrišča, vse bolj ogroža kačje pastirje.• Žuželke so pomembne za vzdrževanje naravnega ravnovesja – ene kot plenilci, druge kot hrana večjim živalim.Za zelo radovedneNavodila za opazovanje razvoja komarja so zapisana v didaktičnih navodilih.RIBEOperativni cilji• Spoznajo nekaj predstavnikov sladkovodnih rib.• Ugotavljajo, kako so ribe prilagojene na življenje v vodi.• Povezujejo prilagoditve z načinom življenja.• Prilagoditve zapišejo v obliki miselnega vzorca.Teoretična izhodiščaRibe uvrščamo med vretenčarje, za katere je značilna hrbtenica, ki je sestavljena iz vretenc. Med vretenčarje spadajoše obloustke, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci.Ribe so odlično prilagojene na vodno okolje. Večinoma so hidrodinamične oblike, imajo parne in neparne plavuti inkožo, pokrito z luskami. Dihajo s škrgami. Njihovo ogrodje je lahko iz hrustanca (pri hrustančnicah) ali koščeno (prikostnicah). Kostnice imajo ribji ali vzdušni mehur, ki je pri nekaterih povezan s prebavilom. Vzdušni mehur je hidrostatičniorgan, ki ribam omogoča dviganje in spuščanje v vodi.Pri hitrem plavanju se ribe premikajo skozi vodo z bočnim zvijanjem ali valovanjem telesa ter z udarjanjem repana eno in drugo stran. Pri številnih vrstah rib so se za premikanje repne plavuti razvile zelo močne mišice, s katerimise lahko riba požene iz vode. Tako lahko lososi na potovanjih proti drstiščem navzgor po reki preskakujejobrzice in manjše slapove. Pri počasnem plavanju pa uporabljajo predvsem veslajoče gibe prsnih plavuti.Ob drstenju samci in samice odlagajo spolne celice v vodo, kjer pride do oploditve. Nekatere (nekateri morski psi)so živorodne. Za zarod, razen redkih izjem (npr. ustonoše in morski konjički), ne skrbijo. Imajo dobro razvita čutila:oči prilagojene za gledanje od blizu, notranje uho, čutilo za voh, organ za ravnotežje in pobočnico. Pobočnica jeedinstveno čutilo rib in nekaterih vodnih dvoživk. Poteka v koži bočno od glave do repa. To je niz čutnic, pogreznjenihpod luske. Prek odprtinic v luskah so čutnice povezane z zunanjim okoljem. To čutilo deluje kot radar, kizaznava vodno valovanje, ki ga riba sama povzroča med plavanjem. Valovanje se odbija od predmetov v okolici.Riba sprejme odboje od ovir in se v okolici orientira.Ribe so najobsežnejši razred vretenčarjev; znanih je okrog 25.000 vrst.Didaktična navodilaObliko telesa, premikanje in druge prilagoditve rib za življenje v vodi bodo učenci najlaže spoznali, če jih bodoopazovali v akvariju. Če je mogoče, naj obiščejo tudi najbližjo ribogojnico. Tam jim bodo povedali veliko zanimivega,recimo kje in kdaj se drstijo postrvi.Po vsem tem bodo ugotovili, da so prilagoditve rib na življenje v vodi naslednje: hidrodinamična oblika telesa, sluz,luske, plavuti, škrge, vzdušni mehur, pobočnica ter zelo veliko število spolnih celic (saj ne skrbijo za zarod). Takobodo brez težav dopolnili miselni vzorec v delovnem zvezku.151