4. Valovanje na vrviZamisli si, da poskus trikrat fotografiraš. Prvič, preden <strong>za</strong>čneš premikati vrv, drugič, ko je roka v eni skrajni legi,in tretjič, ko je roka v drugi skrajni legi. Skiciraj fotografije. Lahko jih narišeš na isti sliki ali pa nariši tri slike.Označi valovno dolžino.Pri poskusu je sprva težko izluščiti bistveno, ker se veliko dogaja. Zato naj delajo poskus v dvojicah ali v manjšihskupinah. Eden naj samo povzroča motnjo, drugi pa naj opazujejo. Učence spodbudimo, da opazujejo le eno stvar(na primer širjenje enega samega vala vzdolž vrvi) in potem poskus ponavljajo dovolj dolgo, da bodo znali <strong>za</strong>nesljivoodgovoriti. Šele nato naj se usmerijo na drugo reč (recimo premikanje pentlje, ki označuje eno točko na vrvi).• Sošolec naj prime drugi konec vrvi, ti pa v enakomernem ritmu nihaj nasprotni konec vrvi in opazuj, kaj sedogaja ob sošolčevi roki. Opiši z besedo in s sliko.Pričakujemo, da bodo učenci opazili, da se hrib vala odbije kot dolina in obratno.• En konec vrvi v enakomernem ritmu nihaj v smeri pravokotno na dolžino vrvi. Poskusi si <strong>za</strong>pomniti, kolikšnaje valovna dolžina.• Poskus ponovi tako, da konec vrvi v enakomernem ritmu nihaš, a veliko hitreje kot prej. Primerjaj valovnidolžini.V <strong>za</strong>dnjem delu poskusa naj učenci pridejo do enake ugotovitve kot v 3. nalogi.5. Valovanje na vzmetiVeljajo enaka opozorila kot pri prejšnji nalogi.6. Širjenje valovanja na vzmetiKako se širi motnja (val) po vzmeti?Motnja se širi vzdolž vzmeti.Kako se premika rdeči del vzmeti?Rdeči del vzmeti se premika pravokotno na smer širjenja motnje.Kaj se zgodi, ko val pripotuje na pritrjeni konec vzmeti?Val se odbije. Hrib se odbije kot dolina, dolina pa kot hrib.Nariši dve sliki valovanja na raztegnjeni mavrični vzmeti, ki ju povzročiš z različnima frekvencama.Na slikah se mora dobro videti, da imata ti dve valovanji različni valovni dolžini.7. Za vsako valovanje so značilne vsaj štiri lastnosti. Katere?Valovanje se širi, na oviri se odbije ter prenaša energijo in informacijo.8. Reši križanko in poišči geslo.Rešitev:1 V R V2 G L A D I N A3 V A L O V N A D O L Ž I N A4 O D B O J5 F R E K V E N C A6 I N F O R M A C I J A7 E N E R G I J A8 Š I R J E N J E9 V Z M E T136
Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedneKako določiš hitrost širjenja valovanja na vodni gladini?Poskus uspe, če delamo na veliki površini; večji luži, mlaki ali jezeru, v šoli v naravi pa tudi na morju.Pazimo na varnost.Preveri svoje znanje1. Naštej valovanja. Kaj je značilno <strong>za</strong>nje?Valovanje na vodni gladini, na vrvi, na vzmeti, zvok, svetloba. Valovanje se širi, na oviri se odbije ter prenašaenergijo in informacijo.2. Nariši slike valovanj na vodni gladini, na vrvi in na vzmeti. Na slikah označi valovne dolžine.3. Naštej pet informacij, ki si jih v <strong>za</strong>dnji uri izmenjal s sošolci ali z učiteljico. Na katere načine so se prenašale?Učenci bodo verjetno našteli informacije, ki so se prenašale s svetlobo ali z zvokom. Spodbujajmo jih, danajprej povedo konkretno informacijo (na primer: »Na tabli je pisalo, da je zvok valovanje.«) in šele potem, nakakšen način se je prenašala.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Kako lahko izmeriš frekvenco valovanja na morju?Postavim se v vodo in gledam v eno točko. Izberem si na primer noge ali pa bližnjo bojo. Štejem, kolikovalov prepotuje mimo nog (boje) v eni minuti.• Kako se spremeni valovna dolžina vala, če se frekvenca poveča?Če se frekvenca poveča, se valovna dolžina zmanjša.• Ponovi lastnosti valovanja na vodni gladini.Izberi pravilne trditve o valovanju na vodni gladini, napačne pa popravi.– Valovanje se širi od motnje na vse strani. Pravilna.– Skupaj z valom potuje tudi voda. Voda ne potuje skupaj z valom.– Valovanje se na oviri odbije. Pravilna.– Valovanje se na oviri ustavi. Valovanje se na oviri ne ustavi, ampak se odbije.– Valovanji, ki ju vzbudimo z različnima frekvencama, imata enaki valovni dolžini. Valovanji, ki ju vzbudimoz različnima frekvencama, imata različni valovni dolžini.• Valovanje prenaša energijo in informacije. Naštej nekaj primerov.Pričakujemo, da bodo učenci našteli konkretne primere. Nekaj primerov: ko govorimo, zvok prenaša informacijodo poslušalca; voda izpodriva obalo, torej prenaša energijo do obale; seizmični valovi se širijo pozemlji in na površju povzročajo potrese – energijo iz notranjosti zemlje prenašajo na površje.• Kako se valovanje širi?Valovanje se širi v vse smeri od mesta nastanka.• Kaj se zgodi z valovanjem, ki naleti na oviro? Poišči primer.Na oviri se valovanje odbije. Odmev, odboj svetlobe od zrcala.Strokovna literatura• Rudolf Kladnik: Energija, toplota, zvok, svetloba. Fizika <strong>za</strong> srednješolce, DZS 1995.• Hans Breuer, Rosemarie Breuer: Atlas fizike, DZS, 1993.• Čepič Mojca, Modul 4: Valovanje – didaktična navodila,http://www.pef.uni-lj.si/mojcac/naravoslovje.htm, januar 2003• M. Hribar, S. Kocijančič, A. Likar, S. Oblak, B. Pajk, V. Petruna, N. Razpet, B. Roblek, F. Tomažič, M. Trampuž:Elektrika, svetloba snov, fizika <strong>za</strong> 3. in 4. letnik srednjih šol, Modrijan, 1999.137
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere