Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SESALCI V GOZDUOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Spoznajo najpogostejše živali v gozdni podrasti.• Spoznajo živalske vrste, ki živijo v krošnjah dreves in na deblih.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete.Teoretična izhodiščaSamo sesalci so po telesu pokriti z dlako. Ta ima vlogo toplotne izolacije; sesalci imajo namreč stalno telesnotemperaturo. V ustih imajo zobe, dihajo s pljuči. Mladiči po rojstvu sesajo mleko iz mlečnih žlez samice. Imajo štiriokončine. Mladiči večine vrst se razvijajo v maternici.Sesalce, ki se hranijo z rastlinami in živalmi, imenujemo vsejedi ali omnivori.Plenilce, ki se hranijo z drugimi živalmi, imenujemo mesojedi ali karnivori. Plenilci dobro vidijo. Oči imajo nameščenespredaj; to jim omogoča prostorski vid. Tako lahko ocenijo razdaljo do plena. Ponavadi so hitre živali. Hodijo intečejo po prstih (npr. psi, mačke).Jeleni in srne so rastlinojede živali. Hranijo se z rastlinsko hrano in imajo zelo dolge noge. Na koncu prstov se jerazvilo kopito. Hitro tečejo in lahko zbežijo pred plenilcem. Oči imajo nameščene ob strani. S tem se jim povečavidno polje. Poleg tega dobro slišijo in vohajo ter tako zaznajo plenilca.Na svetu poznamo več kot 4600 vrst sesalcev, v Sloveniji pa okrog 85 vrst.Nekatere vrste sesalcev v gozduSrna — Capreolus capreolusSrna živi v gozdovih z veliko podrasti, na travnikih in poljih z veliko grmovja. Hrani se v mraku. Njena hrana sotrave, zelišča, listje, želod, gobe in žito. Pari se od julija do avgusta. Brejost traja 40 tednov. Od maja do junija skotiod 1 do 3 mladiče. Živi do 15 let. Poletna dlaka je rdečkasta, zimska je sivorjava, z gosto podlanko in dolgo resastodlako. Samica nima rogovja.Poljski zajec — Lepus europaeusPoljski zajec živi v gozdovih, na travnikih in poljih. Podnevi se zadržuje v ložu v zavetju grmovja. Pred plenilcizbeži s cikcakastim tekom. Pari se od januarja do avgusta, v obdobju od marca do oktobra pa 3- do 4-krat skoti po2 do 4 mladiče. Mladiči so odlakani in takoj spregledajo. Po 21 dneh so že samostojni. Poljski zajec živi do 12 let.Hrani se z zelnatimi rastlinami, s poganjki, popki in semeni.Navadni polh — Glis glisNavadni polh je v Sloveniji splošno razširjen. Živi v listnatih gozdovih, parkih in sadovnjakih. Dejaven je v mraku inponoči. V drevesnih duplih in skalnih razpokah si naredi gnezdo, ki ga postelje z mahom, listjem in s travami. Parise od aprila do maja. Po 30 dneh samica skoti do 7 mladičev, ki so goli in slepi. Hrani se s plodovi, semeni, sadeži,z žuželkami, s polži, z jajci in s ptičjimi mladiči. Živi do 9 let.Beloprsi jež — Erinaceus concolorBeloprsi jež živi v nižinah, na robu gozda, v grmovju in živih mejah. Dejaven je v mraku in ponoči. Je samotar.Gnezdo si naredi iz mahu in listja. Zimo prespi. Pari se od aprila do avgusta, po 35 do 42 dneh pa samica skoti do10 mladičev. Živi do 10 let. Uvrščamo ga med žužkojede. Hrani se z žuželkami in njihovimi ličinkami, deževniki, spolži, z jajci in s ptičjimi mladiči, kuščarji in kačami ter plodovi.Kuna zlatica — Martes martesKuna zlatica živi v prostranih gozdovih celinske Slovenije. Dejavna je podnevi in ponoči. Dobro pleza in skače. Živina drevesih in v opuščenih veveričjih in ptičjih gnezdih. Svoje območje označi z izločki analnih žlez. Pari se odjunija do avgusta, po 300 dneh pa skoti do 5 mladičev. Živi do 12 let. Hrani se z manjšimi sesalci, s ptiči, z žuželkami,s sadjem in z žirom. Prekriva jo zlato rjava dlaka. Ime je dobila po zlato rjavi lisi na grlu in prsih. Podplate imapokrite z gosto dlako.77