nevarnost. To je potrebno ne samo <strong>za</strong>radi varnega dela pri pouku, pač pa tudi <strong>za</strong>to, da bi se izognili nesrečam pridomačih kemijskih poskusih, predvsem tistih s pirotehničnimi sredstvi. Dobro je tudi, da opozorimo, kam odlagamosnovi po končanih poskusih – večinoma jih ne smemo preprosto izliti v lijak ali odvreči v koš <strong>za</strong> smeti. Učenceopozorimo, da nenadzorovani ali napačno vodeni kemijski poskusi s kemikalijami, katerih medsebojnega učinka nepoznamo prav dobro, lahko potečejo tudi v smer, ki je nismo želeli. Zato previdnost ni nikoli odveč.Pri delu s kemikalijami moramo paziti na nevarne snovi. Te so lahko nevarne ali škodljive iz enega ali več razlogovhkrati. Lahko so strupene ali škodljive pri <strong>za</strong>užitju, če se absorbirajo skozi kožo ali če jih vdihavamo. Ne poznamopreproste definicije strupenosti ali njenega nedvoumnega merjenja. Za nekatere snovi vemo, da so strupene, <strong>za</strong>druge domnevamo. Mnenja o tem se spreminjajo z novimi spoznanji in dokazi.Nevarne kemikalije morajo biti ustrezno označene. V ta namen se uporabljajo:• grafični simboli črne barve na oranžnorumenem o<strong>za</strong>dju v kvadratnem, črnem okvirju;• črkovni znaki nad grafičnim simbolom;• napis <strong>za</strong> nevarnost pod grafičnim simbolom;• standardni opozorilni stavki (R stavki, R = risk), ki opo<strong>za</strong>rjajo na ugotovljene nevarne lastnosti kemikalije;• standardni obvestilni stavki (S stavki, S = safety), ki priporočajo varnostne ukrepe pri ravnanju z nevarnimikemikalijami.Nekaj primerov R in S stavkov:R4 – Tvori zelo občutljive eksplozivne kovinske spojine.R50 – Zelo strupeno <strong>za</strong> vodne organizme.R67 – Hlapi lahko povzročijo <strong>za</strong>spanost in omotico.S1 – Hraniti <strong>za</strong>klenjeno.S12 – Posoda ne sme biti tesno <strong>za</strong>prta.S51 – Uporabljati le v dobro zračenih prostorih.Nevarne snovi razvrščamo po več kriterijih: glede na njihove fizikalno-kemijske lastnosti, glede na njihov vpliv nazdravje in glede na njihov vpliv na okolje. Po fizikalno-kemijskih lastnostih ločimo eksplozivne, oksidativne, izrednovnetljive, zelo vnetljive in vnetljive snovi. Po vplivu na zdravje razvrščamo snovi v zelo strupene, jedke, dražilne,senzibilirajoče, poznamo pa tudi rakotvorne in mutagene snovi ter take, ki so strupene <strong>za</strong> reprodukcijo. Večinoteh informacij je vsebovanih v črkovnem znaku in grafičnem simbolu, podrobnosti pa so <strong>za</strong>pisane z R in S stavki.Razvrščanje nevarnih kemikalij na podlagi nevarnih lastnosti je prika<strong>za</strong>no v preglednici 3.Preglednica 3Oznake <strong>za</strong> skupine nevarnih kemikalijČrkovni znak Grafični simbol Napis <strong>za</strong> nevarnostT+zelo strupenoTXnstrupenozdravju škodljivoT ali XnT ali XnT ali XnCrakotvornomutagenostrupeno <strong>za</strong> razmnoževanjejedkoX:Xn ali Xdražilnokemikalije, ki povzročajo preobčutljivostEeksplozivno88
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljivolahko vnetljivovnetljivookolju nevarnoNekateri grafični simboli se uporabljajo <strong>za</strong> več skupin nevarnih snovi. Na tej učni stopnji učence naučimo prepoznavatipredvsem grafične simbole <strong>za</strong> nevarne snovi.Vsaka nevarna kemikalija ima tudi varnostni list. Ta mora vsebovati naslednje podatke:• identifikacijo snovi in podatke o dobavitelju,• sestavo s podatki o nevarnih sestavinah,• nevarne lastnosti,• napotke <strong>za</strong> prvo pomoč,• ukrepe v primeru požaru,• ukrepe v primeru nezgodnih izpustov,• ravnanje s snovjo in <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> njeno skladiščenje,• načine osebne <strong>za</strong>ščite,• fizikalne in kemijske lastnosti snovi,• obstojnost in reaktivnost,• toksikološke informacije,• ekotoksikološke informacije,• odstranjevanje ostankov snovi,• transportne informacije.Večina dokazov o škodljivosti zdravju temelji na učinkih, ki jih ima določena snov na različne živali. Snovi, ki sonevarne <strong>za</strong> okolje, so lahko strupene <strong>za</strong> vodne organizme ali pa povzročajo dolgotrajne škodljive učinke. Nekateresnovi so strupene <strong>za</strong> floro, favno in organizme v zemlji, nekatere pa povzročajo dolgotrajne škodljive posledice vozračju ali pa v ozonski plasti. Ti podatki se hitro prilagajajo novim spoznanjem, <strong>za</strong>to je zelo pomembno, da jimsledimo. V ta namen odlično služijo nekatere spletne strani. Tu naj omenimo predvsem kemijsko informacijskomrežo KemInfo (http://www.keminfo.uni-lj.si/proj/pove<strong>za</strong>ve.html), od koder se lahko povežemo s pomembnejšimiba<strong>za</strong>mi podatkov, kot je podatkovna ba<strong>za</strong> nevarnih snovi The Chemical Database. Obširne podatke o nevarnostikake snovi lahko poiščemo tudi na njenem varnostnem listu, ki mora spremljati vsako kemikalijo. Varnostne listelahko poiščemo tudi na medmrežju s pomočjo dobrega brskalnika (npr. Google). Pod iskalno geslo vtipkamo imesubstance (najbolje v angleščini) in besede »safety data sheets«.Za uspešno raziskovanje snovi, ki so v morski vodi, učenci potrebujejo morsko vodo. Ker je le malo šol ob morju,je smiselno, da na to mislimo že med počitnicami ali ob kaki drugi ugodni priložnosti. Učitelj mora imeti vsaj 3 litremorske vode, ki jo je prinesel s počitnikovanja ob morju. Na plastenki naj piše, kje in kdaj je bil vzorec vode odvzet.Papirno kromatografijo kolikor je mogoče poenostavimo tako, da ne uporabljamo posebnih posod z nasičeno vlagoali takih, ki so napolnjene s plini. Za kromatografski papir lahko uporabimo filtrirni papir, pivnik ali celo risalnilist, <strong>za</strong> topilo pa priporočamo etanol. Oblika kromatograma je odvisna od medsebojnega učinka stacionarne inmobilne faze. Pri enaki izbiri stacionarne in mobilne faze so retenzijski faktorji čistih snovi na kromatogramu enakegavzorca v okviru eksperimentalnih napak enaki. Zato bodo kromatogrami enakih vzorcev primerljivi takrat, kosmo izbrali enako topilo in enako vrsto papirja. Zaradi poenostavitev, ki jih uporabljamo pri poskusih, se dobljenikromatogrami razlikujejo od tistih, ki bi jih dobili s profesionalno izvedeno metodo. Tako so barvne proge širše inležijo bliže skupaj, včasih se tudi delno prekrijejo. Vendar pa nam poenostavitev metode ponuja kar nekaj prednosti.Zaradi preproste priprave kromatogramov in topila, ki nima zdravju škodljivih hlapov, jih lahko učenci delajotudi doma. Postopek lahko večkrat ponavljajo in tako opazujejo tudi časovno odvisne pojave v zmesi (na primerrazpadanje posameznih barvil pri listnih barvilih, glej poglavje V gozdu rastejo drevesa).Na fotografiji kromatograma morskih alg v učbeniku je mogoče videti, do kod je segala raztopina vzorca in topilana <strong>za</strong>četku poskusa in do kod je pripotovala fronta topila. Razdalje med gladino raztopine in progami merimo nasredini kromatograma. Tako lahko določimo retenzijski faktor, to je razmerje med potjo posamezne komponentevzorca in potjo topila. Te faktorje naj učenci primerjajo med seboj.89
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere