Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljivolahko vnetljivovnetljivookolju nevarnoNekateri grafični simboli se uporabljajo za več skupin nevarnih snovi. Na tej učni stopnji učence naučimo prepoznavatipredvsem grafične simbole za nevarne snovi.Vsaka nevarna kemikalija ima tudi varnostni list. Ta mora vsebovati naslednje podatke:• identifikacijo snovi in podatke o dobavitelju,• sestavo s podatki o nevarnih sestavinah,• nevarne lastnosti,• napotke za prvo pomoč,• ukrepe v primeru požaru,• ukrepe v primeru nezgodnih izpustov,• ravnanje s snovjo in zahteve za njeno skladiščenje,• načine osebne zaščite,• fizikalne in kemijske lastnosti snovi,• obstojnost in reaktivnost,• toksikološke informacije,• ekotoksikološke informacije,• odstranjevanje ostankov snovi,• transportne informacije.Večina dokazov o škodljivosti zdravju temelji na učinkih, ki jih ima določena snov na različne živali. Snovi, ki sonevarne za okolje, so lahko strupene za vodne organizme ali pa povzročajo dolgotrajne škodljive učinke. Nekateresnovi so strupene za floro, favno in organizme v zemlji, nekatere pa povzročajo dolgotrajne škodljive posledice vozračju ali pa v ozonski plasti. Ti podatki se hitro prilagajajo novim spoznanjem, zato je zelo pomembno, da jimsledimo. V ta namen odlično služijo nekatere spletne strani. Tu naj omenimo predvsem kemijsko informacijskomrežo KemInfo (http://www.keminfo.uni-lj.si/proj/povezave.html), od koder se lahko povežemo s pomembnejšimibazami podatkov, kot je podatkovna baza nevarnih snovi The Chemical Database. Obširne podatke o nevarnostikake snovi lahko poiščemo tudi na njenem varnostnem listu, ki mora spremljati vsako kemikalijo. Varnostne listelahko poiščemo tudi na medmrežju s pomočjo dobrega brskalnika (npr. Google). Pod iskalno geslo vtipkamo imesubstance (najbolje v angleščini) in besede »safety data sheets«.Za uspešno raziskovanje snovi, ki so v morski vodi, učenci potrebujejo morsko vodo. Ker je le malo šol ob morju,je smiselno, da na to mislimo že med počitnicami ali ob kaki drugi ugodni priložnosti. Učitelj mora imeti vsaj 3 litremorske vode, ki jo je prinesel s počitnikovanja ob morju. Na plastenki naj piše, kje in kdaj je bil vzorec vode odvzet.Papirno kromatografijo kolikor je mogoče poenostavimo tako, da ne uporabljamo posebnih posod z nasičeno vlagoali takih, ki so napolnjene s plini. Za kromatografski papir lahko uporabimo filtrirni papir, pivnik ali celo risalnilist, za topilo pa priporočamo etanol. Oblika kromatograma je odvisna od medsebojnega učinka stacionarne inmobilne faze. Pri enaki izbiri stacionarne in mobilne faze so retenzijski faktorji čistih snovi na kromatogramu enakegavzorca v okviru eksperimentalnih napak enaki. Zato bodo kromatogrami enakih vzorcev primerljivi takrat, kosmo izbrali enako topilo in enako vrsto papirja. Zaradi poenostavitev, ki jih uporabljamo pri poskusih, se dobljenikromatogrami razlikujejo od tistih, ki bi jih dobili s profesionalno izvedeno metodo. Tako so barvne proge širše inležijo bliže skupaj, včasih se tudi delno prekrijejo. Vendar pa nam poenostavitev metode ponuja kar nekaj prednosti.Zaradi preproste priprave kromatogramov in topila, ki nima zdravju škodljivih hlapov, jih lahko učenci delajotudi doma. Postopek lahko večkrat ponavljajo in tako opazujejo tudi časovno odvisne pojave v zmesi (na primerrazpadanje posameznih barvil pri listnih barvilih, glej poglavje V gozdu rastejo drevesa).Na fotografiji kromatograma morskih alg v učbeniku je mogoče videti, do kod je segala raztopina vzorca in topilana začetku poskusa in do kod je pripotovala fronta topila. Razdalje med gladino raztopine in progami merimo nasredini kromatograma. Tako lahko določimo retenzijski faktor, to je razmerje med potjo posamezne komponentevzorca in potjo topila. Te faktorje naj učenci primerjajo med seboj.89