pH-vrednost je merilo <strong>za</strong> kislost in alkalnost (bazičnost) raztopine. Raztopine s pH < 7 so kisle, tiste s pH > 7 paalkalne. Raztopine s pH = 7 so nevtralne. pH-vrednost je pomembna <strong>za</strong> biološko čiščenje, saj so mikroorganizminajbolj aktivni pri pH med 6,5 in 9, izven tega območja pa lahko tudi propadejo. Odpadna voda je navadno maloalkalna in ima pH okoli 8. Večja odstopanja od te vrednosti kažejo na industrijske izpuste.Biokemijska potreba po kisiku pomeni količino kisika, ki se porabi <strong>za</strong> biološko razgradnjo odpadne vode, katerenosilci so mikroorganizmi. Pri tem sta pomembna čas meritve in temperatura. Navadno test traja 5 dni pri 20 0 C.Čiščenje odpadne vode po naravni poti imenujemo samoočiščenje. Pri tem procesu ločimo biološki in nebiološkidel. Lahko potekata sočasno ali pa ločeno. Nebiološko samoočiščenje je niz fizikalnih in kemijskih procesov, ki so vsvojem bistvu metode ločevanja snovi iz zmesi: usedanje, izločanje trdnih snovi (obarjanje, izkosmičenje), izhlapevanjein konden<strong>za</strong>cija. Na izdatnost teh procesov močno vplivata premikanje vodnega telesa (tekoče, stoječevode) in njegova temperatura. Pri biološkem samoočiščenju gre <strong>za</strong> biokemične reakcije, ki omogočajo razgradnjosnovi v odpadni vodi. V vseh razmeroma čistih vodah je veliko mikroorganizmov, bakterij in plesni. Ti iz odpadnihorganskih snovi proizvajajo neorganske snovi in pri tem pridobivajo energijo. Za proces je zelo pomembno, da jev vodi dovolj raztopljenega kisika, hitrost samoočiščenja pa je odvisna tudi od temperature vode. Snovi v vodi sobiološko razgradljive, če se lahko bakterije in plesni z njimi hranijo. Biološko samoočiščenje vode je prav<strong>za</strong>pravdel prehranjevalnega spleta, <strong>za</strong>to je biološka razgradnja odpadnih snovi v vodi naraven mehanizem. Poteka le, čenobena skupina prehranjevalnega spleta (razkrojevalci, proizvajalci, potrošniki) ne manjka.Odpadne vode so lahko ali težko razgradljive. Razgradljive snovi so hranilo <strong>za</strong> razkrojevalce. To so različne enostavneorganske snovi, ki jih razkrojevalci razgradijo do enostavnih neorganskih spojin. Odpadna voda z velikovsebnostjo razgradljivih snovi je <strong>za</strong> vodne prebivalce neugodna, saj vodi do neravnovesja v prehranjevalni verigi.Za težko razgradljive odpadne vode je potreben daljši čas razgradnje ali pa kemijsko čiščenje.Jezera so lahko oligotrofna, mezotrofna, evtrofna in hipertrofna. Trofičnost je stanje, ki pove, koliko je v jezeruhranilnih snovi.Oligotrofna jezera so čista. Njihova voda je prozorna, navadno modre ali modrozelene barve, ter vsebuje velikoraztopljenega kisika in malo hranilnih snovi. V teh jezerih ni veliko organizmov, pa tudi fitoplanktona je malo. Voligotrofnih jezerih ni rib.Evtrofna jezera so navadno plitva. Njihova voda je motna in zelenorumene ali rjavkastozelene barve. Pri dnuprimanjkuje kisika ali pa ga ni, <strong>za</strong>to tam potekajo anaerobni procesi razkrajanja. Ribe, ki živijo v tem predelu, soprilagojene na pomanjkanje kisika. Take ribe so npr. krapi. Fitoplanktona je veliko, pogosto prevladujejo modrozelenecepljivke. Na obrežju pogosto uspevajo močvirske rastline.Številna oligotrofna jezera je človek onesnažil z organskimi odplakami ter jih spremenil v evtrofna. V njih semnožično pojavljajo alge. Temu rečemo »cvetenje jezera«. Mrtve alge tonejo na dno in tam gnijejo. Posledica tegaje pomanjkanje kisika v globinskem pasu. V anaerobnih gnilobnih procesih nastajajo strupeni plini (vodikov sulfid,amonijak) in gnijoče blato. Zmanjša se prozornost vode, strupi pa lahko pokončajo ribe in druge živali. V globinskihvodah evtrofnih jezer prevladujejo anaerobne bakterije.Proces evtrofi<strong>za</strong>cije je izrazit v Krnskem in Blejskem jezeru, opazen pa je že tudi v Bohinjskem jezeru ter celo vgorskih jezerih Triglavskega narodnega parka.Vrste živih bitij, po katerih lahko sodimo o določenih lastnostih okolja, so indikatorske vrste ali bioindikatorji. Čistein onesnažene vode lahko razlikujemo na osnovi prisotnosti bioindikatorskih rastlin in živali. Npr. <strong>za</strong> vode, v katerihnajdemo tubifekse, lahko z gotovostjo trdimo, da so onesnažene.Rogoz, ločje, trst, šaši in druge vodne rastline, ki rastejo v plitvinah, ščitijo vodo pred onesnaževanjem, saj <strong>za</strong>držujejosnovi, ki jih dež spira iz okolice, poleg tega pa črpajo iz vode sedimentne snovi. To lastnost močvirnih rastlinuporabljamo v umetnih sanitarnih močvirjih, ki so zgrajena <strong>za</strong> čiščenje odpadnih vod.Poglavje je pove<strong>za</strong>no s tematikami, ki jih obravnavamo v sklopu Gozd (Svetloba – od kod, kam in kako? ter Snovi, kite obdajajo, in njihove lastnosti), Morje (Kaj vsebuje morska voda, Svetloba v morju) in Celinske vode (Življenjskerazmere v celinskih vodah).Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev pouka1. Viri pitne vode in njena porabaNaloga poskuša opozoriti na problem stalnega povečevanja porabe vode in s tem tudi naraščajočegaonesnaževanja.162
2. Zakaj je voda tako pomembna <strong>za</strong> življenje?Ugotovijo, da je voda nujno potrebna, da vzklijejo semena. Svojo ugotovitev lahko posplošijo. To lahko dosežemos pogovorom. Voda je tudi glavna sestavina krvi, ki prenaša različne snovi po telesu.Naloga je v veliki meri ponovitev snovi, ki jo obravnavajo pri Naravoslovju in tehniki v 5. razredu devetletke.Onesnažena voda3. Vpliv različnih virov onesnaževanja na živa bitja v reki in ob njejNaloga vzpodbuja učence, da razmišljajo o pove<strong>za</strong>nosti procesov onesnaževanja. Pomembno je, da jo poskušajorešiti samostojno in pri tem uporabiti svoje znanje.4. Kaj se dogaja v jezeru, če pridejo vanj gnojila?Pravilen vrstni red je: b, d, a, c.Kako ugotovimo, da je voda onesnažena?5. Kako veš, da je voda onesnažena?Pri nalogi uporabimo le nekatere kriterije onesnažene vode. Učenci jih ocenjujejo glede na svoje izkušnje opitni vodi. Pri tem jih opozorimo, da so kriteriji zelo raznovrstni in da so ocenili le nekatere. Dobro je, da sepogovorimo tudi o tem, kako dinamičen je lahko poklic vzdrževalca čistilne naprave. Znati mora izmeriti alipravilno oceniti, kako onesnažena voda priteka, in pravilno ukrepati, da je učinek čiščenja optimalen, oziromada čiščenje poteka po načrtu.Čiščenje odpadnih voda6. Naredi preprosto čistilno napravo.Preprosta čistilna naprava odpravi le nekatere vrste onesnaženja. Dobro je, če se o tem pogovorimo z učenci.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne7. Kako lahko s pomočjo živi bitij določiš stopnjo onesnaženosti vode v reki, jezeru ali ribniku?Živali, ki živijo v sladki vodi (potoku, ribniku), kažejo na stopnjo onesnaženosti. Potrebujemo ključ <strong>za</strong> določanjestopnje onesnaženosti, pri opazovanju pa moramo biti dovolj natančni. Naloga ponuja priložnost <strong>za</strong> pogovor omedsebojni pove<strong>za</strong>nosti bitij in biološkem čiščenju vode.Preveri svoje znanje1. Po močnem deževju teče v jezero blatna in kalna voda. Ali je škodljiva <strong>za</strong> živa bitja v jezeru? Kako se ta vodaočisti?Ta voda vsebuje raztopljeno prst in delce v njej. Če je raztopljeno malo prsti, večinoma ni škodljiva <strong>za</strong> živa bitja.Taka voda se očisti z usedanjem.2. V plavalnih bazenih vodo stalno precejajo in razkužujejo. Je to popolna čistilna naprava? Zakaj morajo vodo<strong>za</strong>menjati, čeprav jo stalno čistijo?Vodo v plavalnih bazenih precejajo in razkužujejo, kar sta le dve od štirih stopenj čistilne naprave, prva (mehanskočiščenje) in četrta (razkuževanje). Ker to ni popolna čistilna naprava, morajo vodo čez nekaj časa <strong>za</strong>menjati.Predlogi dodatnih vprašanj <strong>za</strong> preverjanje znanja• Naštej tri vire pitne vode. Kateri ima najčistejšo in kateri najmanj čisto vodo?Izvir, podtalnica, deževnica. Vsak od teh virov je lahko onesnažen. Po navadi je najčistejši izvir, kar pa ni pravilo.• Kje nastaja onesnažena voda?Onesnažena voda nastaja pri vsaki uporabi čiste vode; tudi deževnica, ki teče po različnih površinah (streha,cesta, pesek), je onesnažena.• Po čem spoznamo onesnaženo vodo?Spoznamo jo po različnih kriterijih: povišani temperaturi, obarvanosti, vonju, motnosti, neraztopljenih inusedljivih snoveh, po snoveh, ki se naberejo na površini, in podobno. Ni potrebno, da naštejejo vse kriterije.Dobro je, da navedejo le nekatere med njimi, posebno snovi, ki so v njej bodisi raztopljene ali pa ne. Onesnaženavoda ni nujno škodljiva ali strupena <strong>za</strong> vsa bitja.163
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere