PREHRANJEVALNI SPLETIOperativni cilji• Spoznajo člene prehranjevalnih verig.• Spoznajo, da se prehranjevalne verige povezujejo v prehranjevalne splete.• Živali in rastline znajo pove<strong>za</strong>ti v prehranjevalne verige in prehranjevalne splete.• Znajo opisati kroženje snovi v naravi.• Znajo utemeljiti, <strong>za</strong>kaj se biološko ravnovesje poruši, če iz prehranjevalnega spleta odstranimo kakšno vrsto.Teoretična izhodiščaVsa živa bitja dobivajo energijo iz hrane. Prehranjevalni odnosi so v vseh ekosistemih podobni. Rastlinam pravimoproizvajalci, ker si v procesu fotosinteze s pomočjo sončne energije same proizvajajo hrano. Iz anorganskih snoviproizvajajo organsko snov. Živali tega niso sposobne. Energijo dobijo tako, da jedo rastline ali druge živali. Zatopravimo živalim porabniki – to so lahko rastlinojedci, mesojedci in vsejedci. Številne glive in bakterije so razkrojevalci.Hranijo se z živalskimi iztrebki ter mrtvimi živalmi in rastlinami. Živijo pretežno v tleh in na dnu voda. Medrazkrajanjem se mrtvi organizmi pretvarjajo v rudninske snovi. Zelene rastline rudninske snovi znova uporabijo pritvorbi organskih snovi.Prehranjevalne verige kažejo, kako je eno živo bitje hrana drugemu. Posplošena prehranjevalna veriga je: zelenarastlina rastlinojedec mesojedec. Le redko so prehranjevalne verige daljše od petih členov. Energija potujepo prehranjevalni verigi od proizvajalcev do porabnikov. Živali in rastline so navadno vključene v več prehranjevalnihverig, <strong>za</strong>to med prehranjevalnimi verigami ni meja, temveč so pove<strong>za</strong>ne v bolj <strong>za</strong>pletene prehranjevalnesplete.Didaktična navodilaO prehranjevalnih spletih so se učenci veliko naučili že pri gozdu in morju, <strong>za</strong>to gre pri celinskih vodah predvsem<strong>za</strong> uporabo že pridobljenega znanja; druga so le živa bitja. Pri reševanju nalog v delovnem zvezku verjetno nebodo imeli težav. Če bodo imeli težave pri 2. nalogi, jih spomnimo, da je <strong>za</strong> uvrstitev v prehranjevalno verigo inprehranjevalni splet glavni vir hrana.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Prehranjevalno verigo sestavljajo proizvajalci, potrošniki in razkrojevalci.• Rastlinam pravimo, da so proizvajalci, ker v procesu fotosinteze proizvajajo hrano, pri tem pa se sprošča kisik.• Razkrojevalci so bakterije in nekatere glive.• Razkrojevalci organske snovi razkrojijo v neorganske.• V vsakem življenjskem prostoru je veliko različnih prehranjevalnih verig, ki se med seboj prepletajo v bolj<strong>za</strong>pleten prehranjevalni splet. Prepletajo se <strong>za</strong>to, ker se živali prehranjujejo z različno hrano in se pojavljajo vverigah na različnih mestih. Tako se lahko povezujejo različni življenjski prostori. Živali iz enega lahko pojedorastline ali živali iz drugega. Na ta način so vsa živa bitja na Zemlji pove<strong>za</strong>na v velik nepretrgan splet.• Rdečevratke v veliki meri <strong>za</strong>sedajo življenjski prostor močvirski sklednici, jo tako ogrožajo in s tem rušijoekološko ravnovesje.• Tako poseganje v naravo bi popolnoma porušilo ekološko ravnovesje in povzročilo izumrtje številnih vrstorganizmov.Strokovna literatura• K. E. Graebner, Narava – neznana znanka, MK 1971.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.• Več avtorjev, Velika ilustrirana enciklopedija živali, MK 1986.160
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE CELINSKIHVODAOperativni cilji• Opredelijo probleme onesnaženosti voda v domačem kraju.• Spoznajo kriterije <strong>za</strong> pitno vodo.• Spoznajo najpogostejša onesnažila voda in posledice onesnaževanja z njimi.• Seznanijo se s čiščenjem odpadnih voda.• Spoznajo, kaj so bioindikatorji.Teoretična izhodiščaOnesnažena voda izgubi biološko, gospodarsko in estetsko vrednost ter lahko celo ogrozi naše življenje, pa tudiživljenje nasploh. V drugi polovici 20. stoletja onesnaženje voda vse bolj narašča in postaja globalni problemnašega planeta. V <strong>za</strong>dnjih 300 letih se je svetovna poraba vode povečala kar 35-krat, potrebe po vodi pa še vednohitro naraščajo. Popolnoma jasno postaja, da moramo porabo vode uskladiti z naravnimi danostmi. Pomembno je,da ne presegamo naravne sposobnosti samoočiščenja voda. Zato je treba vse večje količine odpadnih vod čistiti sčistilnimi napravami.Odpadna voda je vsaka voda, ki je že bila uporabljena <strong>za</strong> katero koli dejavnost. Med odpadne vode štejemo komunalne,industrijske, kmetijske in padavinske vode. Padavinska voda, ki odteka po različnih površinah ob dežju innalivih, nosi s seboj različne snovi, komunalna odpadna voda nastaja v gospodinjstvih, tehnološka odpadna vodapa v industriji, obrti ali podobni gospodarski dejavnosti. Odpadne vode lahko vsebujejo različne organske in neorganskesnovi, ki so bodisi raztopljene ali pa neraztopljene. Onesnaženost teh vod je različna.Onesnaženo vodo lahko določamo z več parametri: fizikalnimi, biološkimi, kemijskimi, anorganskimi in organskimi.Fizikalni parametri so temperatura, obarvanost, vonj, motnost, prevodnost, količina neraztopljenih in količina usedljivihsnovi. Med biološke parametre štejemo biokemijsko potrebo po kisiku (BPK), teste strupenosti na različneorganizme ter prisotnost virusov in bakterij. Pomembni so predvsem patogeni organizmi, torej taki, ki povzročajorazlične bolezni. Od kemijskih parametrov so pomembne pH-vrednost, nevarne anorganske snovi (npr. kovine B,Al, As, Cu, Ba, Zn, Cd, Co, Cr, Cl, Ag, Ni, hranila P, N), količina celotnega organskega ogljika ter vsebnost raznih organskihsnovi, kot so maščobe in mineralna olja, aromatski ogljikovodiki, halogeni, klorirani ogljikovodiki, polarnaorganska topila, fenoli, tenzidi in podobno.Temperatura. Odpadna voda je navadno toplejša od vodovodne, saj večino vode pri uporabi (ali pred njo) segrejemo.Temperatura močno vpliva na biološke procese; pri višjih temperaturah je aktivnost mikroorganizmov večja.Obarvanost odpadne vode je indikator prisotnosti različnih snovi. Pogosto je pove<strong>za</strong>na z industrijsko odpadno vodo.Vonj. Z vonjem lahko <strong>za</strong>znamo hlapne sestavine odpadne vode, kot so nafta, topila in plini. Vonj je sicer subjektivenindikator, vendar je dobro vodilo <strong>za</strong> nadaljnje preiskave.Motnost kaže na vsebnost suspendiranih (neraztopljenih) snovi. Odvisna ni le od njihove količine, pač pa tudi odvelikosti delcev in njihove barve. Motnost vpliva na sipanje svetlobe in njeno absorpcijo v vodi in s tem omejujefotosintezo.Električna prevodnost odpadne vode je neposredno pove<strong>za</strong>na s koncentracijo raztopljenih snovi, ki so lahko različnegaizvora.Usedljivost. V odpadni vodi so poleg raztopljenih, koloidnih in plavajočih tudi usedljive trdne snovi. Plavajoče snovi,lažje od vode, splavajo na gladino. Vsebnost raztopljenih in koloidnih snovi določajo s filtriranjem skozi izrednogoste filtre.Kemijske analize odpadne vode dajejo natančnejše informacije o prisotnih snoveh in so pomemben podatek <strong>za</strong>izbor načina in obsega čiščenja.161
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94:
KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96:
ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98:
Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100:
SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102:
Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104:
Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere