SLADKOVODNE ALGEOperativni cilji• Seznanijo se s pojmom rastlinski plankton.• Spoznajo najpogostejše sladkovodne alge.• Skozi mikroskop opazujejo evgleno in spirogiro ter spoznajo njuno zgradbo.• Ugotavljajo, <strong>za</strong>kaj so alge pomembne v sladkovodnih ekosistemih.Teoretična izhodiščaSteljčnice imajo preprosto telo, t. i. steljko, ki nima razvitega nobenega rastlinskega organa. Po zgradbi se zelorazlikujejo med seboj.Najenostavnejše so enocelične bičkaste alge, npr. evglena (Euglena viridis), volvoks (Volvox) pa je okrogla kolonijabičkastih celic.Nekatere sladkovodne alge so pritrjene na podlago, te so bentoške, druge – planktonske – pa lebdijo v vodi.Evglena spada v deblo evglenofitov (Euglenophyta). To so enocelične bičkaste alge. Na sprednjem delu celiceimajo žepek, v katerem sta dva bička, vendar pri večini iz žepka sega samo eden. Evglena se razmnožuje nespolnos podolžno delitvijo. Vsebuje kloroplaste in je avtotrofna. Če ni svetlobe, v vodi pa so organske snovi, lahko preidena heterotrofni način prehranjevanja.Volvoks je mnogocelična bičkasta zelena alga. Celice oblikujejo kroglaste kolonije. Bički usklajeno utripajo, in takose kolonija premika. Večina celic izvaja fotosintezo in sodeluje pri gibanju, nekatere pa imajo sposobnost razmnoževanja.Pri nespolnem razmnoževanju tvorijo novo kolonijo, ki se razvija v notranjosti materinske kolonije.Samostojno <strong>za</strong>živijo šele, ko materinska kolonija odmre. Poleg nespolnega načina razmnoževanja pa se volvoksrazmnožuje tudi spolno.Spirogira (Spirogyra) je nitasta alga jarmovka (Conjugatophyceae). Ima značilno zvite trakaste kloroplaste. Zanjoje značilen poseben način spolnega razmnoževanja – konjugacija. Alga preživi neugodne življenjske razmere kotzigota (jarmica). Prva delitev zigote je mejo<strong>za</strong>. Vegetativno se jarmovke razmnožujejo z delitvijo.Najštevilčnejše sladkovodne alge so kremenaste alge ali diatomeje (Bacillariophyceae). Celična stena vsebujekremen (silicijev dioksid) in je zgrajena kot dvodelna lupinica. Pri redkih izjemah celice po delitvi ostanejo skupaj intvorijo kolonijo. Sladkovodne živijo pretežno na dnu (bentoško) ali pritrjene na vodne rastline. Nekatere so se sposobnesamostojno gibati. Po galertastem ovoju, s katerim so obdane, alge drsijo po površini substrata, ki je njihovživljenjski prostor. Razmnožujejo se spolno in nespolno z delitvijo celic.Didaktična navodilaČe je le mogoče, naj delajo učenci z mikroskopom samostojno. Delo bo zelo uspešno, če bosta ob enem mikroskopunajveč dva učenca: eden pripravi mikroskop, drugi pa preparat. Vzorce vode iz mlake ali ribnika naj prinesejoučitelj in učenci. Spirogiro poiščite v vodah spomladi, jeseni je namreč ni mogoče dobiti, so pa v tem letnem časupogoste druge nitaste alge. Pogosto se zgodi, da v vodi, ki jo prinesemo, skupaj z nitastimi algami najdemo tudivolvokse. Tudi kremenastih alg ne bo težko dobiti, saj so pogosto v velikih množinah na površini vodnih rastlin.Gojišče evglen lahko pripravimo tudi sami. Potrebujemo posodo ( 1 ⁄2 do 2 litra prostornine), neklorirano vodovodnovodo, postano vodo, vodo iz akvarija ali vodo iz naravnega vira (brez plenilcev) in kalcijev karbonat. Temperaturanaj bo okoli 22 0 C. Na dno posode vsujemo pol čajne žličke kalcijevega karbonata in čezenj nasujemo 2–3 cm debeloplast vrtne zemlje. Dolijemo vodovodno vodo do približno 3 ⁄4 posode. Približno 2 uri kuhamo v ekonom loncu.V ohlajeno vodo vcepimo evglene, <strong>za</strong>premo s pokrovom in postavimo na svetel prostor, na okensko polico (ne naneposredno sončno svetlobo). Evglene, ki jih vcepimo v vodo, dobimo v lužah, v katerih je veliko organskih razkrajajočihse snovi in ki ležijo na soncu, ali pa uporabimo evglene iz drugega gojišča. V dveh tednih voda pozeleni.142
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Organeli, značilni <strong>za</strong> evgleno, so rdeča pega, biček, kloroplasti, jedro in krčljivi mehurček.• Evglena uporablja biček <strong>za</strong> poganjanje skozi vodo.• Evglena se vključuje v prehranjevalni splet kot rastlina in kot žival. Kadar je svetlo, se prehranjuje kot rastlina.Takrat v njej poteka fotosinte<strong>za</strong>. V temi in kadar ima v okolju dovolj organske hrane, pa se prehranjuje kot žival.• Ustrezna kombinacija:citoplazma, jedro, klorofilno telesce• Evglena se v neugodnih razmerah skrči in obda z močnim ovojčkom. Nastane spora, ki je zelo odporna in čakana ugodnejše razmere. Spirogira se na neugodne razmere pripravi tako, da nastane jarmica. Jarmica preneseneugodne razmere in prezimi na dnu vode v blatu.• Semenke imajo razvite vse rastlinske organe, telo alg pa je steljka, ki nima razvitega nobenega rastlinskega organa.• Alge so številnim živalim v vodi hrana in vir kisika.Rešitev križanke1 S T E L J K A2 L O K V A N J3 A L G E4 K L O R F I L5 B I Č E K6 M U N E C7 S P O R AStrokovna literatura• H. C. D. De Wit, K. B. Boedjin, Rastlinski svet, MK 1978.• M. Raffaelli, J. M. Thomas – Domenech, Botanika, MK 1990.• D. Vrhovšek, Sladkovodne alge, DZS 1985.ZAPISKI143
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere