KAJ SE SLIŠI V GOZDUOperativni cilji• Vedo, da predmeti, ki oddajajo zvok (zvočila), <strong>za</strong>tresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje.• Vedo, da sprejemnik zvoka <strong>za</strong>zna tresenje zraka tako, da sam <strong>za</strong>niha.• Spoznajo, da je zvok širjenje teh tresljajev po snoveh od oddajnika do sprejemnika (delna ponovitev vsebineiz 6. razreda).• Spoznajo nekaj oddajnikov zvoka (glasilke, violinska struna, radijski zvočnik …) in sprejemnik zvoka – uho.• Spoznajo pojem frekvenca zvoka in vedo, da zvok točno določene frekvence imenujemo ton; seznanijo setudi s pojmom šum.• Spoznajo hitrost zvoka v zraku.• Spoznajo, da je hrup neprijeten zvok, in se seznanijo s škodljivostjo hrupa in z načini <strong>za</strong> njegovo preprečevanje(zvočna izolacija).• Vedo, da preglasen zvok (hrup, pok, tudi preglasna glasba) lahko trajno poškoduje uho.Teoretična izhodiščaNihanje v širšem pomenu besede je vsako periodično gibanje. Periodično pomeni, da se v enakih časovnih intervalihdogajajo enaka gibanja, torej enake spremembe kake fizikalne veličine. Nihanje lahko opazujemo na nihalih.V enakem časovnem intervalu se nihalo premakne iz ene skrajne lege prek ravnovesne lege (sredine) do drugeskrajne lege in na<strong>za</strong>j; to se ves čas ponavlja. Fizikalna veličina, ki jo pri tem najlaže opazujemo, je oddaljenostod ravnovesne lege; lahko bi opazovali tudi kako drugo. Na primer kot med navpičnico in vrvico nihala, kinetičnoenergijo nihala, potencialno energijo nihala in podobno.Veliko zgledov nihanja lahko najdemo v naravi: nihajoča gugalnica, nihalo v stenski uri, veje drevesa, ki jih ob brezvetrjuzmaknemo iz mirovanja …Nihajni čas je čas med dvema <strong>za</strong>porednima enakima legama nihala oziroma enakima vrednostma fizikalne veličine,ki niha. Telesa in snovi nihajo različno hitro. Veličino, ki nam pove, kolikokrat v časovni enoti snov <strong>za</strong>niha,imenujemo frekvenca. Merimo jo v enoti Hz (herc). En Hz pomeni en nihaj na sekundo.Nihajoča telesa <strong>za</strong>tresejo tudi snov v neposredni bližini, in sicer z enako frekvenco. V zraku tako nastanejo zgoščinein razredčine, to so območja z večjim in manjšim tlakom. Periodične spremembe zračnega tlaka se širijood točke nastanka v vse smeri. Kadar te spremembe <strong>za</strong>znamo z ušesi, govorimo o zvoku, telo, ki jih povzroča, paimenujemo zvočilo. Človekovo slišno območje je med 16 Hz in 20 kHz (20000 Hz) in se s starostjo zožuje; posebno<strong>za</strong>znavno je znižanje visokofrekvenčne meje. Zgoščine in razredčine, ki se širijo z manjšo frekvenco od 16 Hz, imenujemoinfrazvok, tiste z večjo frekvenco od 20 kHz pa ultrazvok. Z ultrazvokom se oglašajo netopirji. Ultrazvokuporabljamo v medicini <strong>za</strong> opazovanje notranjih delov telesa, v industriji pa <strong>za</strong> odkrivanje nehomogenosti v materialih.Z uporabo zvoka se ukvarjamo v poglavju Valovanje.Zvok se širi od zvočil, ki so oddajniki zvoka, do sprejemnikov zvoka. Sprejemniki zvoka so uho in mikrofoni. Nihajočezvočilo <strong>za</strong>trese prve plasti zraka ob sebi, motnja (zgoščine in razredčine) se prenese na naslednje plasti in takonaprej vse do sprejemnika. Periodične spremembe zračnega tlaka ob sprejemniku <strong>za</strong>tresejo njegovo membrano(bobnič v ušesu, membrano v mikrofonu). Zvok lahko potuje po različnih snoveh, ne more pa se širiti v praznemprostoru (vakuumu).Nihanja zvočil in membran v sprejemnikih ni mogoče vedno neposredno opazovati, <strong>za</strong>to izberemo kakšno posrednometodo. Nekatere so opisane v učbeniku in delovnem zvezku.Časovni potek zvoka ali natančneje časovno odvisnost fizikalne veličine, ki niha, imenujemo oscilogram. Opazujemolahko časovni potek nihanja membrane v mikrofonu pri sprejemu zvoka ali membrane zvočnika pri oddajanju zvoka.Zvoke razvrščamo po tem, koliko različnih frekvenc vsebujejo. Fizikalno jih razvrščamo med tone, zvene in šume.Ton je zvok z eno samo frekvenco, <strong>za</strong>to ima njegov oscilogram sinusno obliko. Tak zvok oddajajo glasbene vilice.Če zvočilo hkrati z osnovno frekvenco oddaja tudi mnogokratnike te frekvence, dobimo zven. Mnogokratnikeosnovne frekvence imenujemo višje harmonične frekvence, takšne zvoke pa višji harmoniki. Oscilogram zvena jeperiodična funkcija, kjer so na osnovno sinusno obliko (osnovna frekvenca) naložene tudi gostejše in bolj drobnesinusne krivulje (višje harmonične frekvence). Tako zveni večina glasbenih inštrumentov, strune, piščali, človeškiglas ipd. Vsako glasbilo ima svoj značilni nabor višjih harmonikov, ki zvenijo hkrati z osnovno frekvenco in dajejozvoku značilno barvo. Glasbeniki ne ločujejo tona in zvena, saj obojemu pravijo ton. Šum je zvok z množico frekvenc,med njimi pa ni nobene pove<strong>za</strong>ve. Tako zvenijo glasilke ob izgovarjavi šumnikov, tako šumijo slapovi, potoki,plosk, pok ... V skladu z učnim načrtom zvenov ne obravnavamo.70
Zvok potuje po različnih snoveh različno hitro. V tabeli je nekaj podatkov o hitrosti zvoka.Snov Hitrost zvoka (m/s)zrak 331voda 1497morska voda 1531železo 5950Svetloba potuje veliko hitreje (300.000 km/s), <strong>za</strong>to ob nevihti najprej opazimo blisk in šele čez čas <strong>za</strong>slišimogrom. Iz časovne <strong>za</strong>kasnitve med obema pojavoma lahko sklepamo na oddaljenost strele.Hrup je neprijeten zvok, ki vpliva na razpoloženje. Če je prevelik in če traja dlje časa, lahko trajno poškoduje uho.Pred hrupom se <strong>za</strong>varujemo na različne načine: zvočno izoliramo predmete, ki oddajajo močne zvoke, izoliramosobe, v katerih je hrup, gradimo protihrupne ograje, na primer na odsekih avtocest, uporabljamo naušnike na hrupnihdelovnih mestih (ob gradbenih strojih in podobno), zmanjšujemo hitrosti vozil na odsekih, kjer bi hrup motil,ne hupamo v bližini bolnišnic in podobnih ustanov itn.Didaktična navodila, opozorila in predlogi <strong>za</strong> popestritev poukaKaj je nihanje?1. Izdelaj različno dolga nitna nihala, izmeri njihov nihajni čas in izračunaj frekvenco nihanja.Vaja je postavljena kot vzorčni primer eksperimentalnega dela. Skica poskusa je narisana, prav tako je žepripravljena preglednica, kamor vpišejo rezultate meritev (čas desetih nihajev) ter izračunajo nihajni čas infrekvenco nihanja. Pri naslednjih eksperimentih pričakujemo večjo samostojnost učencev.Pri primerjanju meritev upoštevajmo, da so možne merske napake tako pri dolžini nihala kot tudi pri merjenjučasa s štoparico. Napako pri merjenju dolžine nihala lahko deloma nadzorujemo, pri merjenju časa pa je toteže. Zato je veliko rezultatov načeloma pravilnih. Pazimo predvsem, da je pravilen izračun od časa desetihnihajev do frekvence nihanja.2. Ugotovi, ali je nihajni čas nitnega nihala odvisen od mase uteži.Veljajo podobna navodila kot pri prejšnji vaji. Pričakujemo, da bodo učenci napisali, da nihajni čas nitnega nihalani odvisen od mase uteži. Pri drugačnih ugotovitvah bodimo pozorni, <strong>za</strong>kaj so odgovorili tako, in jih opozorimona napake pri izvedbi poskusa. Pri poskusu moramo paziti, da uporabimo majhne uteži in tako nit, ki je zelolahka v primerjavi z utežmi.Kako nastaja zvok?3. Kako lahko opazuješ gibanje pojočih glasbenih vilic?Ko udarimo ob kraka glasbenih vilic, <strong>za</strong>nihajo. Za opazovanje tega nihanja uporabimo posredne metode. Vprvem poskusu nihanje prenesemo na vodno gladino, pri drugem pa na lahko žogico. Vodna gladina vzvalovi,žogica pa poskakuje.4. Kaj niha v zvočniku, kadar oddaja zvok?Uporabimo poljuben zvočnik, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo membrane.5. Pojoči ko<strong>za</strong>rciLaže je izvabiti zvok iz tankih pecljatih ko<strong>za</strong>rcev, vendar moramo biti pri njihovi uporabi previdnejši, saj se lahkohitreje razbijejo kot debelejši.6. Kakšen zvok oddaja ravnilo?Učence opozorimo na pove<strong>za</strong>vo med nihanjem ravnila in zvokom: kadar ravnilo ne niha, ne oddaja zvoka. Ravnilonaj bo dovolj dolgo (vsaj 40 cm) in tanko, da bodo uspešno ugotovili pove<strong>za</strong>vo med višino zvoka in dolžinotistega dela ravnila, ki niha.7. Kakšen zvok oddajajo različne strune?Ta naloga spominja na otroške igre. Gumice, ki jih napnemo, delujejo kot strune. Pri ugotavljanju pove<strong>za</strong>ve medvišino zvoka ter debelino in napetostjo gumic moramo primerjati zvoka tistih dveh gumic, ki se razlikujeta le veni lastnosti, torej le v napetosti ali pa v debelini. Ker se gumica pri napenjanju tanjša, moramo delati primerjavev območju, kjer se debelina različnih gumic še ne spremeni znatno.71
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere