Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperativni cilji• Znajo razložiti osnovne vire onesnaževanja morja in posledice onesnaževanja za okolje.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaOnesnaževanje, pretirano izkoriščanje morskih dobrin in množični turizem ogrožajo življenje v morju. Zaradi človekoveganeprimernega delovanja je veliko vrst morskih organizmov že izumrlo.Od razmer v morju je odvisno tudi življenje na kopnem. Večina kisika se v ozračje sprošča ravno iz morja. Nadaljnjepropadanje življenja v morju moramo preprečiti. Učitelji naravoslovja imamo lahko pri tem pomembno vlogo.Pri pouku moramo voditi učence tako, da pridobijo znanje, ki jim omogoča razumevanje narave, in hkrati pridobijodo nje pozitiven odnos. To je mogoče le, če imajo primeren zgled in primerno lastno izkušnjo. Učenci izkušnje lahkopridobijo sami, ko so na počitnicah ob morju, in skupaj z učiteljem naravoslovja v šoli v naravi.Učenci, ki bodo uživali ob morju, občudovali lepote in življenjsko pestrost ter bodo ob neposrednem stiku spoznaliresnične potrebe organizmov, njihovo medsebojno odvisnost in odvisnost od nežive narave, bodo pripravljeni insposobni varovati okolje.Priporočam, da učenci opazujejo življenje v močno onesnaženem morju in ga primerjajo z življenjem v čistemmorju. Pristanišča so primeren kraj za ugotavljanje posledic onesnaževanja. Odplake, ki pritekajo iz naselij in zladij, močno siromašijo pestrost življenjske združbe.Zelo priporočam morski akvarij. Je pomanjšan model dogajanja v naravi. Ob akvariju se učenci lahko veliko naučijoo zgradbi živih bitij in življenjskih procesih ter tudi o odnosih med živimi bitji in o njihovi odvisnosti od neživenarave. Iz izkušnje vem, da največ pridobijo učenci, ki aktivno sodelujejo pri postavitvi in oskrbi akvarija. O organizmihv akvariju ne dobijo samo znanja, ampak se nanje tudi navežejo.Učenci zelo radi opazujejo hranjenje živali. Ker so sami pogosto lačni, sklepajo, da so lačne tudi živali, zato jihhranijo pretirano. Ostanki hrane v akvariju gnijejo in pri tem se porablja kisik. Kadar je gnijočih ostankov hraneveliko, postane voda v akvariju motna, njena površina se peni in zmanjša se količina kisika. Da ne pride do poginaorganizmov v akvariju, moramo hitro ukrepati. Odstraniti moramo vse gnijoče ostanke hrane, onesnaženo vodozamenjati s svežo ter poskrbeti za dobro filtriranje in zračenje. Učenci, ki pri tem pomagajo, laže razumejo, kakšneposledice povzročajo odplake, ki jih spuščamo v morje.Ob morskem akvariju se učenci lahko naučijo tudi, kako spremembe temperature vplivajo na življenje v morju.Tudi če je akvarij v senci, se temperatura v njem čez dan za nekaj stopinj dvigne. V toplejši vodi je manj kisika inse zaradi hitrejše presnove tudi porablja hitreje. Posledice se pokažejo na vedenju organizmov. Za kisik občutljivamorska bitja poginejo, če jih pravočasno ne vrnemo v morje.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Nesnaga priteka v morje s kopnega in tudi z ladij. Različni strupi, ki se kopičijo v morskih bitjih, povzročajoizumiranje vrst in tako zmanjšujejo vrstno pestrost. Hrana iz onesnaženega morja ogroža tudi človeka.2. Ribiči ogrožajo življenje v morju s pretiranim lovom, turisti pa z zasedanjem obal in z vznemirjanjem morskihprebivalcev.3. Propadanje življenja v morju bi lahko preprečili, če bi preprečili ali vsaj zelo zmanjšali onesnaževanje, prepovedalipretiran lov in če bi se tudi turisti ob morju vedli bolj odgovorno.Medpredmetne povezave:geografija, gospodinjstvo, okoljska vzgoja, poklicna vzgoja, spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika.125