Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Humus ali prhlina je organska snov, ki nastaja v procesu razkrajanja. Je vir hranilnih snovi za rastline. Vanj se vežepesek, zato so tla grudičasta, to pa omogoča, da se v njih zadržujejo voda, mineralne snovi in zrak.Enhitreji ali beli deževniki – družina EnchytraeidaeBele deževnike uvrščamo med maloščetince in s tem med mnogočlenarje. Dolgi so od 1 do 4 cm. Telo je belkastodo rumenkasto. Živijo v opadu in v vlažni prsti, hranijo se z organskimi ostanki.Polži — GastropodaPolže uvrščamo med mehkužce in s tem med nečlenarje. Telo mehkužcev je sestavljeno iz glave, noge in drobovnjaka,ki je ovit z gubo telesne stene (plaščem). Rob plašča lahko izloča lupino, ki varuje telo. Pri večini je telobrez notranjega ogrodja. Mehkužci živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Poleg polžev uvrščamo mednje šeškoljke in glavonožce.Polži imajo na glavi oči in tipalnice s čutili za tip. Drobovnjak je v spiralno zviti hišici, ki se oblikuje po njem. Polžjahišica je troslojna: zunanja plast je iz organskega konhiolina, srednja je iz kalcijevega karbonata, notranja (t. i.biserna matica) pa iz zelo tankih plasti podobne sestave, kot druga plast, ki se biserasto prelivajo.Pri nekaterih vrstah (npr. golih polžih – slinarjih in lazarjih) je hišica zakrnela. Največ vrst polžev živi v morju, živijopa tudi v sladki vodi in na kopnem.Polži na kopnem imajo mišičasto nogo z razširjenim podplatom. Mišice se krčijo v valovih od zadnjega dela nogeproti sprednjemu. Sprednji del podplata izloča posebno sluz, ki podplat varuje pred poškodbami in zagotavlja stiks podlago. To polžem omogoča lezenje po gladkih, ostrih in navpičnih površinah.Večina polžev je dvospolnikov (hermafroditov). Isti osebek ima moške in ženske spolne organe, vendar si kljubtemu po dva polža izmenjata moške spolne celice in s tem genski material. Kopenski pljučarji izkopljejo jamico vzemljo in vanjo odložijo jajčeca. Razvoj je neposreden. Iz jajčeca se razvije polž.Na svetu je opisanih nekaj več kot 46.000 vrst mehkužcev. V Sloveniji je trenutno za zdaj znanih 323 vrst kopenskihin sladkovodnih polžev, 20 vrst sladkovodnih školjk in 429 morskih mehkužcev.Krešiči — CarabidaeKrešiče uvrščamo med hrošče in žuželke. V Sloveniji živi okoli 700 vrst krešičev. So pretežno nočne živali in večinomaživijo na tleh. Hranijo se predvsem z živalsko hrano, nekatere vrste pa z rastlinsko. So zelo pestrih barv, odkovinskih zelenih do modrih, zlatih in bakrenih. Lahko so razmeroma veliki ali pa zelo majhni. Imajo dolge in dobrorazvite noge. Pri nekaterih vrstah so pokrovke zraščene, kožnata krila pa nerazvita.Suhe južine — OpilionesSuhe južine uvrščamo med pajkovce. V Sloveniji jih živi okoli 55 vrst. Zadek je na široko zraščen z glavoprsjem. Naglavoprsju imajo par pipalk, par tipal in 4 pare nog. Na glavinem delu sta očesi, po navadi na izraziti izboklini (očesnemgričku). Nimajo predilnih in strupnih žlez. Na glavoprsju je par odprtinic smradnih žlez. So predvsem plenilci,hranijo se z drobnimi živalmi v listnem opadu, pa tudi z rastlinami in organskimi ostanki.Talne bakterijeTalne bakterije so velike od 2 do 8 tisočink milimetra. Njihova zgradba je preprosta, nimajo z membrano obdanegajedra. Večina bakterij je heterotrofnih. V ugodnih življenjskih razmerah se hitro razmnožujejo, v neugodnih paustvarijo odporne spore. Bakterije imajo pri kroženju snovi v naravi pomembno vlogo. V procesih gnitja in trohnenjarazkrajajo organske snovi v neorganske. Povzročajo preperevanje kamnin in razgrajujejo organske snovi tertako sodelujejo pri nastanku prsti. Kot razkrojevalci so zato pomemben člen v prehranjevalni verigi.Gliste — NematodesGliste so nečlenarji iz poddebla valjastih črvov. Živijo prosto v morju, sladki vodi in vlažni prsti. Lahko so tudi živalskiin rastlinski paraziti. Merijo od 0,5 do 5 mm. Telo je valjasto, brez migetalk, pokrito z debelo pokožnico (kutikulo).V gozdu so pomembne talne gliste.Kmetijstvo je stoletja dolgo, do uporabe mineralnih gnojil, temeljilo na uporabi hlevskega gnoja. Za steljo v hlevihso uporabljali narezane veje jelke in smreke, vreso, praprot ter listje bukve in gabra. Po gozdovih so zato jesenitemeljito pograbili listje. Takšen gozd je izgubljal naravno rodovitnost, vanj so se naselile manj zahtevne vrste,rastišče v gozdu je degradiralo. To se je dogajalo zlasti v listnatih nižinskih in predgorskih gozdovih. Izkoriščali sojih s čezmerno sečnjo, pašo in steljarjenjem.59