12.07.2015 Views

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Rešitev križanke:2 H I R U D I N1 P R I S E S E K3 P E D N J A N J E4 Z A J E D A V E C5 E V G L E N A6 P O N I K A L N I C ARešitev rebusa: POLŽČLENONOŽCI7 J A R M I C AOperativni cilji• Spoznajo vodnega pajka, potočnega raka in nekaj predstavnikov žuželk.• Ugotovijo, kakšne so razlike med pajki, raki in žuželkami.• Ugotavljajo, kakšen je njihov pomen v sladkovodnih ekosistemih.• Izvedo, da je <strong>za</strong> žuželke značilna preobrazba.• Povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja.• Živa bitja razlikujejo po zgradbi, prehrani in življenjskem prostoru.• Spoznajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake značilnosti.• Podatke <strong>za</strong>pisujejo v obliki preglednice.Členonožci so sorodni kolobarnikom. Danes jih poznamo več kot milijon vrst, med katerimi je največ žuželk. Za vsečlenonožce sta značilna členjenost telesa in združevanje telesnih členov v večje dele. Imajo parne členjene okončineter trdno zunanje ogrodje – hitinjačo. Delimo jih na pajkovce, rake, stonoge in žuželke, izumrli pa so trokrparji.VODNI PAJEKTeoretična izhodiščaPajke uvrščamo med pajkovce. Telo imajo razdeljeno na glavoprsje in <strong>za</strong>dek. Med njima je ozek »pecelj«.Na glavoprsju so štirje pari členjenih nog, par pipalk (helicer) in par tipal (pedipalpov). S kleščičastimi pipalkamipajek prebode kožo svoje žrtve.Na koncu pipalk je izvodilo strupne žleze, katere izločke vbrizga v plen. Nato vanj izloči še prebavne encime. Prebavaje zunanja. Prebavljen utekočinjen plen čez nekaj časa posesa. Na trebušni strani ob koncu <strong>za</strong>dka ima predilnebradavice, ki so preobražene okončine <strong>za</strong>dka. V njih so predilne žleze; te izločajo posebno tekočino, ki se na zrakustrdi v trdno in raztegljivo pajčevinasto nit. Večina pajkov prede mreže, ne pa vsi. Nit ima premer 0,003 mm in jeprecej močnejša od enako debele jeklene žice. Samci imajo odebeljeni tipali, ki ju uporabljajo <strong>za</strong> parjenje. Z njimaprenesejo semensko tekočino v samico. Nekateri pajki dihajo s cevastimi vzdušnicami, drugi s predalastimi pljuči,katerih odprtine so na trebušni strani, in tretji s kombinacijo predalastih pljuč in cevastih vzdušnic.Na svetu je znanih približno 30.000 vrst.Vodni pajek je edini med pajki, ki je prilagojen življenju pod vodno gladino. Živi v stoječih vodah. Za dihanje potrebujekisik iz zraka, ki ga <strong>za</strong>jema na vodni gladini. Za lovljenje plena napenja samo lovilne niti, na katerih obvisijovodne bolhe in ličinke žuželk. Njegova posebnost je podvodni dom, ki je podoben z zrakom napolnjenemu zvonu.Prezimuje kar v vodi, in sicer v svojem bivališču ali pa v prazni polžji hišici.Didaktična navodilaNa vodnega pajka v naravi redko naletimo. Učenci naj si njega in njegovo vodno bivališče ogledajo na video kasetiali na fotografijah v različni literaturi. V naravi pa lahko opazujejo katerega koli drugega pajka in tako spoznajoosnovno zgradbo teh živali.Največja zunanja razlika med žuželkami in pajki je v številu nog in številu telesnih delov. Žuželke imajo tri pare nogin tri telesne dele, pajki pa štiri pare nog in dva telesna dela.148

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!