Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

dolgovato jajčasti, do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, kratkopecljati, zgoraj temno in spodaj svetlo zeleni. Okroglastomoško socvetje je na peclju, dolgem do 5 cm, ženska cvetova sta po dva skupaj. Plod je bukvica z žirom. Najboljeraste na globokih, zračnih, s kalcijem bogatih tleh, koder je veliko padavin, vlaga v zraku pa je velika. Les je trd intežak. Uporabljamo ga kot vir energije in za izdelavo pohištva. Suho odpadlo listje pa uporabljamo za steljo.Navadna jelka — Abies albaNavadna jelka raste v Sloveniji predvsem v dinarskem in predalpskem svetu, na karbonatni in nekarbonatni podlagi.Najpogosteje raste skupaj z bukvijo; tak gozd imenujemo dinarski jelovo-bukov gozd (Omphalodo-Fagetum).Navadna jelka zraste do 50 m visoko, krošnja pa ima premer do 2 m. Koreninski sistem je dokaj globok. Deblo jeravno, skorja tanka in temno do svetlo sive barve. Iglice so priraščene s širokim in okroglim listnim dnom, ki odpadeskupaj z iglico. Igličasti listi so ploščati, zgoraj temno zeleni, spodaj pa imajo dve beli progi. Iglica ima na koncudve konici ali pa je zašiljena. Na zdravem drevesu ostanejo iglice od 8 do 12 let. Jelka cveti od aprila do junija.Moški cvetovi so rumenkasti, ženska socvetja pa zelena in pokončna. Po oploditvi zorijo in se spremenijo v temnorjave pokončne storže. Zreli storži razpadejo na drevesu, in tako veter razširja semena. Jelka je zelo občutljiva zaspremembe v okolju. Raste na svežih, globokih tleh z veliko humusa. Potrebuje zrak z veliko vlage. Občutljiva je napoletno sušo, pozimi pa na nizke temperature. Sušenje jelke so pripisovali onesnaženemu zraku, vendar je vzroklahko tudi v neustreznem gospodarjenju z gozdovi, saj se je v jelovih gozdovih zaradi izsekavanja zmanjšala količinavlage v zraku. Les je mehak, prožen in lahko cepljiv. Cenjen je jelov ali hojev med. Čebele nabirajo mano, to jerahlo predelan drevesni sok jelke, ki ga izločajo listne uši in kaparji.Evropski macesen — Larix deciduaEvropski macesen raste v Sloveniji v visokogorju in skupaj z ruševjem marsikje tvori gozdno mejo. V višino zraste40 m in več. Doseže lahko zelo visoko starost – 700 let in več. Iglice so nežne in svetlo zelene, jeseni pa odpadejo.Moški cvetovi so kroglasti in krajši, ženski pa daljši in rdečkaste barve. Storži so rjave barve in dolgi do 4 cm. Rastena meliščih in morenah. Najbolj mu ustrezajo globoka, mineralno bogata in zračna tla. Za rast potrebuje velikosvetlobe. Ni občutljiv na nizke temperature. Macesnov gozd na gorskih pobočjih varuje dolino pred plazovi, poplavamiin kotalečim kamenjem. Les je lahek. Nekoč so ga uporabljali za notranjo opremo in kritino ter gradnjo ladijin mostov. Danes uporabljamo macesnov les za notranjo opremo, opaže, rezbarije in stavbno pohištvo.Navadni gaber — Carpinus betulusNavadni gaber je srednje- in južnoevropska vrsta. Raste po vsej Sloveniji do nadmorske višine 800 m. Zraste do25 m visoko. Na deblu so vidni značilni vzdolžni žlebovi. Skorja je siva, tanka in gladka. Listi so preprosti, podolgovatojajčasti, do 12 cm dolgi in do 5 cm široki in imajo dvojno nazobčan rob. Moška socvetja so podolgovata, vobliki mačice. Ženska so tanjša in krajša. Plodovi so trikrpi oreški, združeni v viseče grozde. Raste na bogatih, svežihin rodovitnih tleh, in sicer v toplejših legah. Les je sivobel do rumenobel in težak. Ima visoko kurilno vrednost.Pogosto ga sadimo kot živo mejo.Beli javor — Acer pseudoplatanusRaste v zahodni, srednji in južni Evropi. Deblo je ravno in močno, skorja sprva gladka, nato razpoka. Lubje se luščiin odpada v obliki rdečerjavih krp. V višino zraste do 35 m in več. Listi so dlanasto krpati do dlanasto deljeni izpetih listnih krp. Dolgi so do 16 cm in široki do 20 cm, njihovi peclji pa so dolgi. Viseča grozdasta socvetja cvetijomaja. Plod sestavljata dva krilata plodiča. Raste na globokih, svežih, humusnih tleh, na apnenčasti podlagi, in sicerdo nadmorske višine 1700 m. Les je trd, srednje elastičen in se lepo obdeluje. Iz njega izdelujemo pohištvo.Pravi kostanj — Castanea sativaV Sloveniji raste kostanj v toplejših gričevnatih legah do nadmorske višine 800 m. Skorja je rjavosive barve. Listiso preprosti, suličasti in nazobčani, zgoraj temno zeleni in gladki. Ženski cvetovi so majhni, moški pa v oblikidolgih tankih klasov. Semena (tj. kostanji) so zavarovani v ježici – skledici. Pravi kostanj raste na svežih, globokihin zračnih glinenih tleh, kjer je silikatna podlaga. Občutljiv je na poletne suše in zimski mraz, zelo odporen pa je navetrove in celo viharje. Les je srednje trd in precej težak. Iz njega izdelujemo pohištvo.Dob — Quercus roburV Sloveniji se je obdržal na poplavljenih in močvirnih tleh v nižinskih in ravninskih predelih. Skorja je globoko razbrazdanain se lušči. Listi so preprosti, pernato krpati in narobe jajčasti. Imajo zelo kratek pecelj. Moška socvetjaso v obliki dolgih mačic, ženski cvetovi pa rastejo v skupini ali posamič na dolgih pecljih. Plod je želod s skledico inpecljem. Les je trd, obstojen in srednje težak. Uporabljamo ga v mizarstvu, gradbeništvu in parketarski industriji.Veliki jesen — Fraxinus excelsiorVeliki jesen je razširjen v srednji, zahodni in južni Evropi. Doseže višino do 45 m. Deblo je ravno, skorja pa je svetlosive barve. Listi so lihopernati, dolgi do 35 cm in sestavljeni iz 9 do 13 lističev. Veliki jesen cveti pred olistanjem nazačetku maja. Cvetovi so ženski, moški ali pa obojespolni. Plodovi so enosemenski oreški s podolgovatim krilcem.Dobro uspeva na robu gozda in vzdolž potokov. Les je žilav, trden in prožen. Iz njega izdelujemo pohištvo in parket.26