Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

ŽIVALI V PODZEMELJSKIHVODAHOperativni cilji• Spoznajo življenjske razmere v kraških jamah.• Ugotavljajo, kako so živali v podzemnih vodah prilagojene tem razmeram.• Spoznajo živalske predstavnike podzemnih voda.• Zvedo, kaj je to neotenija.Teoretična izhodiščaVeč kot dve petini ozemlja Slovenije tvori kras. Doslej je tu raziskanih približno 8000 jam. V kraških jamah jestalna tema, zrak je zelo vlažen, temperatura pa vse leto približno enaka (okrog 10 0 C). Telo jamskih živali se jeprilagodilo ekološkim posebnostim jamskega okolja. Jamske živali so največkrat brez oči, navadno nimajo pigmentiranegatelesa, dobro pa imajo razvita čutila za voh in tip. Imajo dolge noge in tipalnice. V podzemnih jamah živijokopenske in vodne živali. Zaradi popolne teme ni zelenih rastlin. Na organskih ostankih, ki jih s površja v jamenaplavijo vode, živijo saprofitske bakterije in glive. Slovenski kras slovi po veliki biotski raznovrstnosti. Med znanepodzemne vodne vrste spadajo močeril, polži, školjke ter raki jamske postranice, jamski vodni osliček in jamskakozica. Na razmere v našem podzemlju sta prilagojena tudi kopenski hrošč brezokec, ki je brez oči, in prva nasvetu opisana podzemna žuželka, hrošč drobnovratnik. V jamah živijo še številne vrste jamskih pajkov, suhih južin,paščipalcev, pršic, dvojnonog in strig ter raki mokrice, majhni polžki in druge živali.Osnovna hrana jamskih živali so ostanki rastlin in živali, ki jih naplavljajo vode. Vir hrane so tudi iztrebki netopirjev.S pomanjkanjem hrane je povezana telesna majhnost podzemnih živali, z izjemo močerila.Podzemno okolje je ogroženo zaradi onesnaženih voda, ki pritekajo s površja. Marsikje pritekajo v kraške jameonesnažene komunalne in industrijske vode, ki povzročajo propadanje občutljivih živali v podzemlju.Največja jamska žival je močeril (Proteus anguinus), ki spada med repate dvoživke. Živi samo v podzemnih vodahdinarskega krasa – torej je endemit. Je blede barve. Ko se izleže iz jajčeca, ima razvite oči, pozneje pa te zakrnijo.Diha s pljuči in skozi kožo, razvite pa ima tudi zunanje škrge, ki ležijo tik za glavo in so zaradi močne prekrvavitveživo rdeče barve. Prehranjuje se s postranicami in ličinkami žuželk, ki jih voda zanese v podzemlje. Za močerila jeznačilna neotenija (mladorodnost). To je pojav, ko že ličinka spolno dozori in se je sposobna ploditi. Žival ostanevse življenje na tej razvojni stopnji in se ne preobrazi v odrasel stadij.Didaktična navodilaVečina otrok je bila že vsaj enkrat v kaki kraški jami, zato bodo brez težav znali našteti nekaj razmer v jamah. Pritem jih vzpodbujamo z dodatnimi vprašanji. V učbeniku naj si ogledajo fotografije jamskih in površinskih živali injih primerjajo med seboj. Pomagala jim bo tudi 3. naloga v delovnem zvezku. Enemu od učencev zavežemo očiin ga nekoliko zavrtimo. Nekdo drug naj ga z drugega konca učilnice pokliče k sebi. Učenca z zavezanimi očmiopozorimo na previdnost, da ne bi prišlo do nezgode. Z rokami bo tipal okoli sebe, njegovi sošolci pa bodo iz tegasklepali, da imajo jamske živali, ki živijo v temi, dolge noge in tipalnice.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• V jamah je tema, vse leto skoraj stalna temperatura, približno 9 do 13 0 C, zrak pa je v večini jam nasičen z vlago.• Jamske živali imajo večinoma zakrnele oči, barvilo pa navadno ne nastaja več. Zato so te živali večinoma blede.Koža ali hitinjača je po navadi zelo nežna.• Ker imajo zakrnele oči, so se jim dobro razvila čutila za tip in voh.• Za razvoj močerila je značilno, da se preobrazba ne konča; razvoj ostane na stopnji ličinke, ki spolno dozori.Ta pojav imenujemo neotenija.• Bitjem, ki živijo le v določenem predelu, na omejenem območju, pravimo endemiti.158