Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Preglednica 2Osnovne enote merskega sistema enot SIOsnovnaEnota Simbol enote Dogovor o določitvi osnovne enotefizikalna veličinadolžina meter m Meter je razdalja, ki jo prepotuje svetloba v 1/299792458 s.masa kilogram kg Kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma, ki ga hranijov mestu Sevres v Franciji.čas sekunda s Sekunda je čas, ki ustreza 9192631770 valovnim dolžinam elektromagnetnegavalovanja, ki nastane pri prehodu med energijskimanivojema, na katera je zaradi hiperfine razcepitve razcepljenoosnovno stanje atoma cezijevega izotopa 133.električni tok amper A Amper je tisti enosmerni električni tok, ki med dvema ravnimaneskončno dolgima vzporednima vodnikoma zanemarljivegakrožnega preseka, postavljenima v vakuum v medsebojni razdalji1 m, povzroča silo 2x10 –7 N/m.temperatura kelvin K Kelvin je enota termodinamične temperature, ki predstavlja1/273,16 termodinamične temperature trojne točke vode.svetilnost kandela cd Kandela je svetilnost 1/600000 m 2 površine črnega telesa vpravokotni smeri pri tališču platine in pritisku 107325 N/m 2 .množina snovi mol mol Mol je množina snovi, ki vsebuje toliko delcev, kot je atomov v0,012 kilograma ogljikovega izotopa C-12.Poleg osnovnih enot uporabljamo pri posamezni fizikalni veličini tudi predpone, ki enoto za desetiški mnogokratnikpovečajo ali pa zmanjšajo. Predpone, ki jih predpisuje Mednarodni sistem enot SI, so zbrane v preglednici 3.Preglednica 3Predpone enot merskega sistema SIPredpona Simbol predpone Faktoreksa E 10 18peta P 10 15tera T 10 12giga G 10 9mega M 10 6kilo k 10 3hekto h 10 2deka da 10 1deci d 10 -1centi c 10 -2mili m 10 -3mikro 10 -6nano n 10 -9piko p 10 -12femto f 10 -15ato a 10 -18Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaZa naravoslovje so najpomembnejše spremembe agregatnega stanja vode, saj omogočajo življenje v njej. Tudi vvsakdanjem življenju najpogosteje opazujemo spreminjanje agregatnega stanja vode. Pri tem moramo poudariti,da vodo v plinastem stanju vidimo le pri nekaterih pogojih. Najbliže opazovanju smo pri vrenju, ko se vroča vodnapara kadi iz vrele vode. Rosa, megla, oblaki, luže, reke in jezera predstavljajo kapljevinasto agregatno stanje vode,led, sneg, ivje in žled pa trdno stanje vode. Sneg in led imata različno kristalno zgradbo, ker snežinke nastanejo pridrugačnih pogojih kot led.Zelo pomembno je, da opazujemo spreminjanje agregatnega stanja tudi pri takih snoveh, ki nimajo anomalnih lastnosti.Le tako bomo namreč lahko učence opozorili na spremembe agregatnega stanja normalnih snovi, obenempa se lahko pogovorimo tudi o pomenu anomalnih lastnosti vode za življenje na Zemlji.52