Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

Ris — Lynx lynxRis živi v prostranih gozdovih z obilo podrtimi drevesi. Dejaven je podnevi in ponoči. Je samotar, osebki se združujejole v času parjenja, ki poteka od februarja do marca. Po 70 dneh samica skoti do 4 mladiče. Živi do 18 let. Hranise z različnimi sesalci – od miši do jelena – in s ptiči. Ris je največja evropska mačka. Rdečkastorjav kožuh je posuts pegami. Na konici uhljev ima čop dolge dlake. Rep je kratek, s črnim čopkom na konici.Rjavi medved — Ursus arctosRjavi medved živi v sklenjenih mešanih gozdovih. Dejaven je v mraku in ponoči. Dobro plava, pleza in teče. Je samotar.Zimo nekateri medvedi predremljejo v skalnih votlinah ali pod podrtimi drevesi. Parjenje traja od aprila doavgusta. Samica po 8 mesecih skoti do 4 mladiče, ki ji sledijo 2 leti. Živi do 35 let in več. Hrani se s sadeži, plodovi,z gobami, s travami, koreninami, z medom in vsemi živalmi do velikosti jelena.Mali podkovnjak — Rhinolophus hipposiderosŽivi v gozdovih in grmičasti pokrajini. Zimo prespi v jamah ali skalnih razpokah. Dejaven je ponoči in v mraku. Parise jeseni, včasih pa tudi spomladi. Po 75 dneh samica skoti enega mladiča, včasih dva. Živi do 14 let. Hrani se skomarji in z drugimi manjšimi žuželkami.Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev poukaZa ogled sesalcev vam priporočam obisk ljubljanskega živalskega vrta. Sesalce je namreč v naravi težko opazovati.Večina podnevi spi in ponoči išče hrano. Pa tudi stika z ljudmi se v naravi izogibajo. V gozdu skušajte poiskatisledove, ki jih sesalci puščajo za seboj. To so lahko sledovi nog, ostanki hrane, dlaka, sledovi krempljev ali zob nadrevesni skorji, poležana podrast v gozdu.V nekaterih parkih lahko opazujemo veverice, ki so navajene na ljudi, in nekatere celo jemljejo hrano iz roke. Opazujemolahko, kako se veverica hrani, kako pleza po drevju in teče po tleh.Pri spoznavanju sesalcev si lahko pomagate z dodatno literaturo, poučnimi videokasetami in oddajami na televiziji.Priporočam vam tudi obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, kjer imajo stalno postavitev sesalcev v Sloveniji.Navajajte učence, da po obliki telesa, nog in zobovja sklepajo na način življenja in prehranjevanja posameznegasesalca.Sesalce obravnavamo tudi v poglavju o morju in celinskih vodah.Priporočam vam gojenje mladega beloprsega ježa v učilnici. Vendar bodite pazljivi, saj vas lahko tudi ugrizne, če znjim ravnate napačno. Hranite ga s konzervami za mlade mačke. Kravje mleko je za ježe strupeno. Maja ga navajajtena živo hrano; učenci lahko nabirajo deževnike in lovijo kobilice. Konec maja ali v juniju pa ga izpustite nazajv naravo. Odrasel jež potrebuje veliko prostora za gibanje in tega mu v učilnici ne morete zagotoviti.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje1. Po katerih zunanjih znakih ločiš sesalce od preostalih skupin živali?Po dlaki.2. Primerjaj zobovji risa in medveda. Po čem se razlikujeta? Kaj misliš, zakaj?Ris je mesojeda žival. Zadnje zobe ima koničaste in ostre, imenujemo jih derači. Z njimi odstrani meso od kosti.Medved pa je pretežno rastlinojed. Zadnji zobje, meljaki, niso koničasti, temveč imajo veliko površino za mletjerastlinske hrane.Strokovna literatura• M. Virant Doberlet, Leksikon živalstvo, CZ 1997.• H. Garms, L. Borm, Živalstvo Evrope, MK 1981.• H. Hofmann, Vodnik po naravi – Sesalci, CZ 1991.• B. Kryštufek, F. Janžekovič, Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, DZS 1999.• Živalstvo Slovenije, Tehniška založba Slovenije, 2003.78