BIVALNA OBMOČJAOperativni cilji• Razdelijo vodne ekosisteme na posamezna bivalna območja.• Primerjajo različna bivalna območja v reki in jezeru.• Spoznajo, da so v različnih bivalnih območjih različne življenjske razmere.• Ugotovijo, da so živa bitja v različnih bivalnih območjih odvisna od različnih življenjskih razmer in temprilagojena.Teoretična izhodiščaZačetek reke je izvir s potokom. Potok postaja vse večji in prehaja v reko. Reka s številnimi pritoki postane veletok,ki se izliva v morje. Izlivi velikih rek v ravninskem delu ustvarjajo delte.Reko delimo na več območij po hitrosti toka, velikosti in obliki rečnega korita, toplotnih razmerah in vsebnosti kisika.Zgornji, gorski tok reke od izvira navzdol je hiter, rečno dno je skalnato ali pokrito z velikimi prodniki, voda jebistra, hladna in vsebuje veliko raztopljenega kisika. Vse živali na tem območju potrebujejo vodo, nasičeno s kisikom.Žuželke in njihove ličinke se skrivajo pod kamni, da jih ne odnese tok. Od rib živijo tu kaplji in postrvi. Temudelu rečemo tudi pas postrvi. Nekoliko niže, kjer je vodni tok bolj umirjen in kjer je reka še čista in voda nasičena skisikom, je pas lipana. Poleg lipanov živijo tu še kleni in podusti.V srednjem toku reke se tok v nižini umiri in je dno peščeno. To je pas mrene, nekoliko niže pa pas ploščiča.V spodnjem toku, preden se reka izlije v morje, postane njen tok počasen in dno prekrito z debelo drobnozrnatousedlino. Zaradi razgradnje organskih ostankov, ki pritekajo v reko, vsebuje voda manj kisika. V spodnjem tokuživijo okuni in ploščiči.Jezero delimo glede na življenjske prostore na tri območja. Območje proste vode ali pelagial, jezersko dno alibental in obrežni pas ali litoral.Območje proste vode naseljujejo plavajoči planktonski in nektonski organizmi. Večina živih bitij v jezeru pripadaplanktonu (pasivno plavajoči drobni organizmi). Rastlinski plankton (fitoplankton) predstavljajo modrozelenecepljivke in različne alge (bičkaste, zelene in kremenaste alge). Živalski plankton (zooplankton) pa predstavljajodrobni rakci ter ličinke rib in žuželk.Nekton (aktivno plavajoče živali) so predvsem ribe ter žuželke in njihove ličinke.Na dnu živijo organizmi, ki se držijo podlage, se plazijo po dnu ali pa so <strong>za</strong>riti vanj. Na območju, kjer je premalo alinič svetlobe, živijo le potrošniki in razkrojevalci. V organskem blatu, ki se nabira in razkraja na dnu, živijo hironomidskeličinke in maloščetinci tubifeksi. Bakterije v blatu pretvarjajo organske ostanke v anorganske snovi. Zaradirazgradnje <strong>za</strong>čne pri dnu primanjkovati kisika.Obrežni pas, kjer svetloba sega do dna, je najgosteje naseljeno območje. Ta del je <strong>za</strong>to poraščen z rastlinjem, medkaterim živijo številne živali.Rastline v jezeru se pojavljajo v pasovih.• Na bregu ob vodi je pas gosto <strong>za</strong>raščen z močvirskimi rastlinami, ki so ve<strong>za</strong>ne na visoko vlažnost tal (šaši,vodna perunika in preslice).• Na prehodu med kopnim in vodo so močvirske rastline, ki so <strong>za</strong>koreninjene (rogoz, trst, ločki …). Te rastlinedajejo <strong>za</strong>vetje in hrano ribam, dvoživkam, plazilcem, sesalcem in pticam. V tem delu so ugodna gnezdišča.• V pasu rastlin s plavajočimi listi (beli lokvanj, rumeni blatnik, plavajoči dristavec) je voda globlja (od 2 do 3 m).• Najgloblje sega pas podvodnih rastlin (rmanec, vodna kuga, dristavci), kjer je voda globoka od 2 do 6 m. Tuje življenjski prostor rakcev, vodnih žuželk, živalskih enoceličarjev in ribjih mladic.Didaktična navodilaUčenci naj pridejo do spoznanj na terenu; ob reki ali jezeru. Če to ni mogoče, naj si ogledajo video kaseto ali pobrskajopo različni literaturi.138
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Bivalna območja reke so rečni izvir, zgornji tok, srednji tok in spodnji tok.• Bistvene razlike v življenjskih pogojih med zgornjim in spodnjim tokom.ZGORNJI TOKSPODNJI TOKHITROST TOKA Tok je hiter in razgiban. Tok je upočasnjen.TEMPERATURA VODE Vod je hladna. Voda je toplejša.BISTROST OZIROMAVoda je bistra.Voda je motna.MOTNOST VODEKOLIČINA RAZTOPLJENEGA Raztopljenega kisika je veliko. Raztopljenega kisika je malo.KISIKADNODno je sestavljeno iz grobegakamenja, ki se premika.Dno je prekrito z drobnim muljem.• Zaradi različnih razmer živijo v zgornjem toku drugačni organizmi kot v spodnjem toku.• Več rastlin uspeva v spodnjem toku. Rastline se <strong>za</strong>radi počasnega toka laže <strong>za</strong>koreninijo.• Ker so v različnih predelih jezera različne življenjske razmere, pravimo, da jezero ni enoten življenjski prostor.• Bivalna območja jezera so: obrežni pas, dno in prosta voda.Strokovna literatura• W. Haupt, Biologija, Mohorjeva <strong>za</strong>ložba 1994.• P. Moore, T. E. Lovejoy, Svetovi narave, Založba Mondena 1997.• K. Tarman, Osnove ekologije in ekologija živali, DZS 1992.• Več avtorjev, Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ministrstvo <strong>za</strong> okolje inprostor, Agencija Republike Slovenije <strong>za</strong> okolje 2001.ZAPISKI139
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146: • Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere