VODNE ŽIVALIV tem poglavju učenci spoznajo živali, ki vse svoje življenje (ali pa vsaj njegovo večino) preživijo v vodi.MIKROSKOPSKO MAJHNE ŽIVALIOperativni cilji• Spoznajo nekaj predstavnikov mikroskopsko majhnih živali.• Urijo se pri delu z mikroskopom.• Ugotovijo, da tudi nekaterih mnogoceličarjev ne moremo videti s prostim očesom.• Naučijo se pripraviti gojišče <strong>za</strong> nekatere mikroskopsko majhne živali.Teoretična izhodiščaVečina mikroskopsko majhnih živali je enoceličarjev (praživali), nekatere pa so mnogoceličarji (npr. kotačniki).Živijo v morju, celinskih vodah in na kopnem.Telo praživali je ena sama evkariontska celica, ki vsebuje številne organele ter se je sposobna samostojno prehranjevatiin razmnoževati. Praživali so enocelični, večinoma mikroskopsko majhni, lahko pa tudi do nekaj milimetrovveliki organizmi, pri katerih ena sama celica opravlja funkcijo organizma. Pri večini so razviti organeli <strong>za</strong> premikanje,prebavo in izločanje. Lahko so pritrjene na podlago ali pa se premikajo z migetalkami (migetalkarji), z bički(bičkarji) ali s panožicami (korenonožci). Večina živi posamič, nekaj pa je kolonijskih. Prehranjujejo se z razpadajočimiorganskimi snovmi ali pa so plenilci drugih praživali. Mnoge so <strong>za</strong>jedavske (okrog 10.000) in nekatere povzročajohude bolezni (npr. plazmodij – malarijo). Najmanjše merijo le okrog 3 m, največje – nekatere fosilne luknjičarke– pa so imele hišice s premerom več kot 2 dm. Danes poznamo približno 30.000 vrst praživali. Živijo povsod,kjer je voda – v sladki vodi, v morju in v prsti.Kotačniki so majhne mnogocelične živali, večinoma manjše od enega milimetra. V vodnih ekosistemih so pomembenčlen prehranjevalnih verig. Večina ima telo čašaste oblike in sestavljeno iz treh delov: »glave«, trupain »noge«. Na glavi imajo kotačni aparat iz venca migetalk. S tem aparatom kotačnik vrtinči vodo in iz nje ločujeužitne delce ali pa z njim plava. Noga ima lahko na koncu dva majhna izrastka z izvodili pritrjevalnih žlez <strong>za</strong> pritrjevanjena podlago. Kotačniki imajo dobro razvita prebavila in izločala, nimajo pa krvožilja niti dihal. Večinoma serazmnožujejo z neoplojenimi jajčeci, torej partenogenetsko. Samice vse leto, od pomladi do jeseni, odlagajo neoplojena(diploidna) jajčeca, iz katerih se izležejo nove samice, ki prav tako odlagajo neoplojena (diploidna) jajčeca.Jeseni pa se iz haploidnih jajčec izležejo samci. Ti oplodijo samice in oplojena jajčeca prezimijo. Iz njih se spomladiizležejo samice.Didaktična navodilaUčenci naj sami pripravijo infuzum s senom ali s posušenim bananinim olupkom. Že po nekaj dneh se bodo razvilištevilni migetalkarji. Skozi mikroskop naj si jih ogledajo in ob tem poskusijo spoznati njihovo zgradbo, način premikanjain prehranjevanja. Pogosto lahko pri natančnem pregledovanju preparata naletimo na žival, ki se deli.Kot dodatno nalogo lahko skozi mikroskop opazujejo prehranjevanje paramecijev. Za to potrebujejo pribor <strong>za</strong>mikroskopiranje, karmin rdeče barvilo, vato, kvas in infuzum s parameciji. Na objektno stekelce naj dajo majhenkosem vate, nanj pa kanejo kapljico infuzuma in kapljico kvasovk, obarvanih s karmin rdečim barvilom. Vse naj pokrijejos krovnim stekelcem. Vlakna vate ustavijo paramecije, da jih učenci laže opazujejo pri požiranju obarvanihkvasovk. Ob tem si lahko ogledajo tudi, kaj se s kvasovkami dogaja v paramecijevem telesu.Gojišče paramecijev lahko pripravimo sami. Potrebujemo posodo ( 1 /2 do 2 litra prostornine – ne preveč visoko, dabo vodna gladina čim večja), gazo, elastiko in vodo iz naravnega vira (brez plenilcev). Temperatura zraka naj bookoli 22 0 C. Posodo napolnimo približno do 3 /4 z vodo iz naravnega vira in dodamo kulturo paramecijev (dobimojih v stoječi plitvi mirni vodi, kjer se nabira mulj in trohnijo odmrli deli rastlin, ali v mirnem kotu akvarija, kjer senabira mulj). Dodamo hrano (posušen bananin olupek, posušeno kolerabo, seno, suho listje, prekuhana žitna zrna,kvas, mleko v prahu …), pokrijemo z gazo in postavimo v topel <strong>za</strong>senčen prostor. Po potrebi hrano dodajamo. Prioptimalnih razmerah se v dveh tednih razvije bogato gojišče paramecijev.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Pravilna kombinacija• Predstavniki mikroskopsko majhnih živali so:• kotačnik, trobljica, paramecij144
• Mikroskopsko majhne živali so lahko:• enocelične ali večcelične• Organčki paramecija so malo jedro, veliko jedro, prebavni mehurčki, krčljiva mehurčka, celična usteca, ustnižleb in migetalke.• Malo jedro ima pomembno vlogo pri razmnoževanju, veliko jedro pa uravnava življenjske procese v telesu.• Migetalkarji so dobili ime po migetalkah, s katerimi se premikajo.• Navadno imajo enoceličarji eno jedro, posebnost večine migetalkarjev pa sta dve jedri.• Primerjava med paramecijem in evgleno.Prehranjevanje Premikanje RazmnoževanjeEvglena • V njej poteka fotosinte<strong>za</strong>, <strong>za</strong>to sama proizvaja z bičkom z vzdolžno delitvijohrano.• Prehranjuje se kot žival.Paramecij Prehranjuje se z mikroorganizmi. z migetalkami s prečno delitvijoZa zelo radovedneNavodila <strong>za</strong> pripravo infuzuma so <strong>za</strong>pisana v didaktičnih navodilih.ŽIVALSKI PLANKTONOperativni cilji• Spoznajo nekaj predstavnikov sladkovodnega planktona.• Ugotovijo, kaj je značilno <strong>za</strong> planktonske organizme.• Sklepajo, kakšen je pomen planktonskih organizmov.Teoretična izhodiščaZa organizme, ki v vodi prosto lebdijo, torej <strong>za</strong> plankton, je pomembno, da je njihova specifična gostota čim boljpodobna specifični gostoti vode. Lebdenje jim omogoča vzgon, učinkovitost tega pa povečajo tvorbe, ki <strong>za</strong>virajotonjenje: oljne kapljice in plinski mehurčki v telesu zmanjšujejo specifično težo teles. Z dolgimi izrastki pa planktonipovečajo svojo površino in <strong>za</strong>virajo tonjenje.Najštevilnejši planktonski raki spadajo v skupini listonožcev in ceponožcev.Med listonožci so najbolj razširjene vodne bolhe (Cladocera), ki živijo planktonsko v celinskih vodah in v morju.Vodne bolhe plavajo z drugim parom tipalnic, ki so dolge in razvejane. Imajo eno samo veliko sestavljeno oko. Trupščiti prozoren dvoloputast koš, medtem ko je glava prosta. Z gibanjem nog vrtinčijo vodo ter tako dovajajo hranoin kisik. Čez leto se razmnožujejo partenogenetsko, z neoplojenimi jajčeci. Jeseni se pojavijo samci, ki oplodijosamice. Oplojena jajčeca prezimijo, spomladi pa se iz njih izležejo mlade vodne bolhe.Raki ceponožci so majhni, pretežno planktonski rakci. Večinoma so veliki do 2 mm. Imajo dolge prve tipalnice,gosto porasle z majhnimi ščetinami. Da obstanejo v površinski plasti vode, s tipalnicami tudi plavajo. Najbolj znaniceponožci so samooki (Cyclopoida). Samice imajo na obeh straneh <strong>za</strong>dka po eno vrečko z jajčeci.Planktonski listonožci in ceponožci so v celinskih vodah in v morju zelo številni, <strong>za</strong>to so kot hrana, zlasti ribjimmladicam, zelo pomembni v prehranjevalnih spletih.Didaktična navodilaČe je mogoče, naj učenci sami (npr. pri pouku tehnike in tehnologije) izdelajo planktonsko mrežo. Skozi mikroskopnaj si ujete organizme ogledajo in poskusijo ugotoviti, po čem so si opazovani organizmi podobni in katere tvorbejim omogočajo lebdenje.Odgovori na vprašanjaPreveri svoje znanje• Za planktonska bitja je značilno, da so slabi plavalci in v vodi lebdijo. Lebdenje jim omogočajo oljne kapljice,plinski mehurčki in dolgi izrastki.• Največji predstavniki živalskega planktona so vodne bolhe.• Planktonske živali so poglavitna hrana številnim živalim naših voda.145
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32:
SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34:
Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36:
GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38:
ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40:
MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42:
PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44:
GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46:
LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48:
Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50:
Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52:
Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53 and 54:
Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 55 and 56:
12. Izmeri prostornino žebljička.
- Page 57 and 58:
• Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60:
Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62:
3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64:
Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66:
Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72:
Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74:
Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76:
Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78:
SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80:
POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82:
OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84:
Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86:
KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88:
Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90:
OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92:
5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134: Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136: z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 147 and 148: • Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150: Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154: Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156: V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158: • Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160: Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162: ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164: 2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166: • Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168: Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170: PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172: Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174: 4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176: Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178: V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180: mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182: PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184: hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186: str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188: Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190: str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192: SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere