3. V preglednici so naštete naravne snovi. Ob vsaki napiši snovi, ki jih pridobivamo iz te naravne snovi in dodatkov.Naravna snovlesnaftapesekKaj lahko iz nje narediš?papir, furnir, karton,lepenka,bencin, olja, mazivakurilno olje, smolabeton, asfalt, omet,tlakovciKolači, pite, kruh, palačinke … so možni odgovori, ki niso čisto pravilni, ker gre <strong>za</strong> predmet, ne pa <strong>za</strong> pridobljenesnovi.Premisli, ali se lastnosti naravne in iz nje pridobljene snovi razlikujejo.Lastnosti naravnih snovi so drugačne od lastnosti pridobljenih snovi, materialov in teles, ki jih iz njih naredimo.Les je trd, neprožen, papir je mehek, lepenka je prožna …Življenje se spreminja6. V preglednici imaš število prebivalcev leta 2000 in oceno števila prebivalcev v letu 2025 na štirih zemljepisnihobmočjih. Izračunaj prirastek prebivalcev posameznega območja.ObmočjeŠtevilo prebivalcevleta 2000(v milijonih)Število prebivalcevleta 2025(v milijonih)Prirastekprebivalstva(v milijonih)Afrika 560 1495 935Azija 2819 4758 1939Amerika 666 1035 369Evropa 770 863 93V sliko sveta na posamezno območje nariši stolpec, ki ti predstavlja prirastek prebivalstva od leta 2000 doleta 2025.Merilo: 1000 milijonov prebivalcev … 2 cmVelikosti stolpcev:Območje Velikost stolpca (cm)Afrika 1,9Azija 3,9Amerika 0,7Evropa 0,2Na katerih dveh območjih je največja revščina? V Afriki, AzijiNa katerih dveh območjih bo prirastek prebivalstva največji? V Afriki, AzijiMerjenje fizikalnih veličin8. Izmeri maso, dolžino in obseg jajca ter prostornino njegove vsebine.Pripomočki: tehtnica, merilni trak, merilni valj9. Izmeri maso fižola.Potrebuješ: 20 fižolov, tehtnicoRačun: m 1= m 20: 2010. Izmeri prostornino kvadra.Potrebuješ: škatlico, ravniloNavodilo: Izmeri višino, širino in dolžino kvadra in izračunaj njegovo prostornino.Račun: V = a · b · c54
12. Izmeri prostornino žebljička.Potrebuješ: 10 žebljičkov, merilni valj, vodoNavodilo: Prostornino 10 žebljičkov izmeri v merilnem valju. Izračunaj prostornino enega žebljička.Meritve:V vode(ml) V vode in 10 žebljičkov(ml) V 10 žebljičkov(ml)Račun: V 1= V 10: 1013. Izmeri povprečen čas, v katerem lahko sošolec naredi počep.Pripomočki: štoparica, prijateljNavodilo: Izmeri čas, v katerem sošolec naredi 10 počepov. Izračunaj povprečen čas enega počepa.Račun: t 1= t 10: 1015. Izmeri velikost listne ploskve.Učenci orišejo list na centimetrsko mrežo in preštejejo cele kvadratke. Delčke kvadratkov na robovih po lastnioceni združujejo tako, da dobijo cel kvadratek.1 kvadratek = 1 cm 2Agregatna stanja snovi18. Preglednica tališč in vrelišč nekaterih snoviVoda (skica merilnega traku, na njem so označene temperature) Železo (skica merilnega traku, na njem so označene temperature) Svinec (skica merilnega traku, na njem so označene temperature) 19. S pomočjo preglednice iz prejšnje naloge določi agregatno stanje snovi pri temperaturi, ki je navedena vpreglednici.Snov T ( 0 C) Agregatno stanje Lastnosti snovi kot posledica agregatnega stanjaželezo 1000 trdno Ima svojo obliko in ni stisljiva.železo 2000 kapljevinasto Teče, tvori kapljice, ima obliko posode in gladino.svinec 1800 plinasto Zavzema celotno posodo, je stisljiv in teče.zlato 2810 plinasto Zavzema celotno posodo, je stisljiv in teče.Pri temperaturi 1500 0 C je železo v trdnem agregatnem stanju, svinec pa v kapljevinastem agregatnem stanju.55
- Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
- Page 3 and 4: KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
- Page 5 and 6: UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
- Page 7 and 8: LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
- Page 9 and 10: 5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
- Page 11 and 12: 2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
- Page 13 and 14: 22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
- Page 15 and 16: 29. Vodne in obvodne rastlineSladko
- Page 17 and 18: 34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
- Page 19 and 20: • razlikujejo med značilnimi vrs
- Page 21 and 22: • seznanijo se s prehranjevalnimi
- Page 23 and 24: GOZDKaj mislite, kako si odlična u
- Page 25 and 26: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 27 and 28: Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
- Page 29 and 30: Učenci naj opazujejo drevesa iste
- Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
- Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
- Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
- Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
- Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
- Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
- Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
- Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
- Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
- Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
- Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
- Page 53: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
- Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
- Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
- Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
- Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
- Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
- Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
- Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
- Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
- Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
- Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
- Page 81 and 82: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
- Page 83 and 84: Kritično so ogrožene tri vrste ta
- Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
- Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
- Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
- Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
- Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
- Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
- Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
- Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
- Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
- Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
- Page 105 and 106:
10. Naredi camero obscuro!Predlagam
- Page 107 and 108:
izrazito daljnovidni. Njihov vid je
- Page 109 and 110:
• Slika zelo oddaljenih predmetov
- Page 111 and 112:
ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
- Page 113 and 114:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 115 and 116:
ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
- Page 117 and 118:
ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
- Page 119 and 120:
ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
- Page 121 and 122:
Ogljikov dioksid je eden od toplogr
- Page 123 and 124:
Naslov: KisikŽivali in rastline ga
- Page 125 and 126:
OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
- Page 127 and 128:
Naše temeljne ugotovitve so nasled
- Page 129 and 130:
Za zelo radovedne• Skozi pretočn
- Page 131 and 132:
3. Kako lahko iz trde vode narediš
- Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
- Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
- Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
- Page 139 and 140:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 141 and 142:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 143 and 144:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
- Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
- Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
- Page 151 and 152:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
- Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
- Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
- Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
- Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
- Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
- Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
- Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
- Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
- Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
- Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
- Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
- Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
- Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
- Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
- Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
- Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
- Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
- Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
- Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
- Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere