Naravoslovje 7 - priročnik za učitelja

PTICE V GOZDUOperativni cilji• Prepoznavajo tipične predstavnike živih bitij v gozdnih plasteh.• Spoznajo najpogostejše živali gozdne podrasti.• Spoznajo živalske vrste, ki živijo v krošnjah dreves in na deblih.• Znajo oceniti pomen drevesnih krošenj kot vira hrane in bivališča za številne ptice.• Naučijo se ugotavljati zveze med življenjskimi razmerami in prilagoditvami organizmov.• Znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete.Teoretična izhodiščaPtiči so edina bitja, ki so pokrita s perjem. Imajo stalno telesno temperaturo, lahke, votle kosti in lahka peresa. Nimajozob, imajo pa močan in lahek kljun. Ptiči dobro vidijo in slišijo, nekateri tudi dobro okušajo in vohajo. Ležejojajca in jih grejejo do izvalitve mladičev. Večina dobro skrbi za svoje mladiče. Poznamo več kot 9300 vrst ptic, vSloveniji pa več kot 372 vrst. Od tega jih redno ali občasno gnezdi prek 200 vrst.Pero je rožena tvorba, ki omogoča letenje. Ptiči perje negujejo in prečesavajo s kljunom. Peresa menjajo enkratna leto.Letenje omogočajo lahka in trdna peresa in rahlo izbočena perut. Zaradi različne hitrosti zraka nastane nad perutjopodtlak, ki deluje kot srk, ki omogoča letenje. Ptičja perut pri zamahovanju spreminja obliko, spreminja pa setudi položaj letalnih peres. S tem se spremeni kot, pod katerim teče zrak. Pri tem nastane igra neprestano menjavajočihse sil, ki jih ne more izmeriti niti sodobna tehnika. Razpiranje repnih peres pomaga pri krmarjenju v bočnihsmereh, dviganju, spuščanju in pristajanju.Ponavljajočim se potovanjem in vrnitvam pravimo selitve ali migracije. Ptiči se selijo med poletnim gnezditvenimobmočjem in toplim predelom, kjer preživijo zimo. Vzroka selitve sta pomanjkanje hrane in neugodne vremenskerazmere.Večina ptic dobro leti, nekatere pa tudi tečejo, plavajo, plezajo. Med ptice uvrščamo tekače, pevce, sove, ujede in druge.Ptičjih gnezd v naravi raje ne pobiramo. Včasih namreč ne vemo, ali je gnezdo že zapuščeno. V stara gnezda sevračajo lastovke, štorklje in čaplje, medtem ko nekatere sove in ujede lahko zasedejo tudi stara gnezda drugihvrst. Pevke pa si vsakič izdelajo novo; gradivo starih gnezd pogosto uporabijo za gradnjo novih.Gnezdomec je izraz za ptičjega mladiča, ki po izvalitvi ostane v gnezdu še nekaj dni ali tednov. Begavec je ime zamladiča, ki po izvalitvi gnezdo takoj zapusti. Stalnica imenujemo vrsto, ki prezimuje v okolišu, kjer gnezdi. Selivkaprezimi daleč proč od okoliša, kjer je gnezdila.Nekatere vrste ptičev v gozduVrbji kovaček — Phylloscopus collybitaŽivi v parkih in svetlih listnatih gozdovih z gosto podrastjo. V podrasti zgradi kroglasto gnezdo, ki ga postelje sperjem. Samica izleže do 6 belih jajc s temnimi pikami. Vali od 13 do 16 dni in skrbi za gnezdomce; ti imajo limonastorumena žrela. Hrani se z žuželkami in njihovimi ličinkami ter jagodami. Je selivka, v Sloveniji gnezdi.Stržek — Troglodytes troglodytesŽivi v vlažnih listnatih in iglastih gozdovih z gostim grmovjem, v parkih in vrtovih. Gnezdi na tleh. Zgradi kroglastognezdo s stranskim vhodom, ki ga postelje z mahom in s perjem. Samica izleže od 5 do 7 jajc. Vali od 14 do 20 dni.Mladiči so gnezdomci, njihova žrela pa so rdeča. Samica vali in skrbi za mladiče. Hrani se z žuželkami, pajki, pršicamiin jagodičjem. Je stalnica, v Sloveniji gnezdi.Kos — Turdus merulaŽivi v gozdovih, parkih in vrtovih. Skodelasto gnezdo zgradi v grmovju in drevju ter ga postelje s koreninskimivlakni in travami, v naseljih pa pogosto vplete polivinilne ostanke. Samica izleže od 5 do 6 jajc olivne barve in zrdečerjavimi pikami. Vali od 13 do 15 dni. Mladiči so gnezdomci in imajo rumena žrela. Zanje skrbita oba starša.Hrani se z deževniki in s sadjem. Je stalnica, v Sloveniji gnezdi.74