Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

More documents

Recommendations

Info

Tropski deževni gozd ali hylaeaKlimatske razmere: 2000 do 4000 mm padavin na leto, srednje letne temperature so od 24 do 30 0 C, nad 80-odstotna relativna vlaga v zraku. Razširjeni so v ekvatorialnem pasu. Posebnost je velika raznovrstnost dreves,epifitskih praproti in mahov. Krošnje se razvijajo v nadstropjih: od 10 do 15 m, od 20 do 35 m, najvišja drevesa padosežejo višino od 40 do 50 m in celo več. Krošnje so zelo osvetljene, talni sloj je zasenčen in temačen.V tleh je zelo malo neorganskih snovi za rastline, zaradi velike količine padavin so namreč tla zelo izprana. Organskesnovi se zaradi toplote in velike vlažnosti hitro mineralizirajo in znova vstopajo v rastline. Kroženje snovije zelo hitro in učinkovito, zato je vrstna sestava izredno pestra, izpiranje pa se zmanjša. Razkroj z mineralizacijoorganskih snovi poteče v 4 do 5 tednih.Tropski gozdovi so geološko stari ekosistemi. V njih najdemo veliko prvotnih vrst, pogosti pa sta tudi mimeza inmimikrija. Značilna je velika vrstna pestrost vseh živalskih in rastlinskih skupin.Atlantski tropski deževni gozdMATA ATLANTIKA je ime atlantskega deževnega gozda. Razprostira se na območju jugovzhodne Brazilije, vzhodnegaParagvaja in severne Argentine.Na svetu je 25 najbolj ogroženih ‘’vročih točk’’. Atlantski deževni gozd spada med prvih pet najbolj ogroženih območijin v njem živi veliko endemitnih vrst.Drugačen je od amazonskega deževnega gozda. Ohranilo se je le še 7,5 % prvotnega. Je četrti na prednostni listi,ki je vključena v World Zoo Organisation Global Conservation Campaign.Obsega dve regiji: obalni atlantski deževni gozd, 50 do 100 km širok pas severovzhodne obale Brazilije, in notranjiatlantski deževni gozd, ki se razteza 500 do 600 km v notranjost jugovzhodne Brazilije, vzhodnega Paragvaja inseverne Argentine.Včasih ga je bilo 1.227.600 km 2 , do danes pa se je ohranilo le še 7,5 % nekdanjega gozda, to je 108.600 km 2 . To jetropski in subtropski vlažni gozd, v katerem prevladujejo semizelena, vednozelena in listopadna drevesa. Obstaja15 različnih ekoloških regij, za katere so značilni različna podlaga, podnebje in topografija. Razteza se od obale,prek mangrove, do 3000 m visokega gorovja. Posebna znamenitost so slapovi IGUACU na meji z Argentino. 2 %svetovnih vrst vretenčarjev brez rib in 2,7 % svetovnih kopenskih rastlin je endemitnih za ta gozd. Brazilski delatlantskega deževnega gozda vsebuje 5 % svetovne favne in 7 % svetovne flore.5 od 25 svetovno najbolj ogroženih primatskih vrst živi v atlantskem deževnem gozdu. To so: zlati levič, zlatohrbtilevič, črnoobrazi levič, kapucinka in pajčarka. Najvišja raznovrstnost dreves na svetu je bila najdena na 1 hazasebne zemlje južnega dela Bahiae, v bližini biološkega rezervata Una. Našli so 540 vrst dreves. Značilna je tudinajvišja raznovrstnost mikrohabitatov. Ribe in nevretenčarji atlantskega deževnega gozda so zelo slabo proučeni,zato lahko domnevamo, da tu živi zelo veliko najrazličnejših vrst, med katerimi je precej endemitnih.Območje je pomembno tudi z vidika morskih živali in rastlin. 70 km južno od obale Bahiae, na otočju Abrolhos, sobiološko zelo pomembne plitvine, kjer se parijo nekatere vrste kitov. Narodni park Superagui je dom črnoobrazetamarinke in rdečerepe amazonke in del brazilskega morskega narodnega parka. Pokrajina je porasla z gostimdeževnim gozdom in mangrovo. Je dom treh vrst delfinov in območje, bogato z ribami.Temu gozdu grozijo uničevanje okolja, drobljenje na majhna območja, izsekavanje, kmetijstvo, pridelovanje kave,kakava, sladkornega trsa, kavčuka, evkalipta ter urbanizacija, industrija, govedoreja in avtoceste. Ogrožajo ga lov,trgovina s prostoživečimi živalmi in zbiranje rastlin, ki rastejo v njem.Med letoma 1990 in 1995 je bil atlantski deževni gozd posekan 2-krat bolj od amazonskega. Vsake 4 minute soposekali območje, veliko kot nogometno igrišče.Atlantski deževni gozd je bilo prvo območje v Braziliji, ki so ga poselili. Izsekavanje se je začelo leta 1500. Od 18. stol.naprej je živinoreja vse bolj pomembna. Na začetku 19. stol. se je začela intenzivna pridelava kave, medtem ko se jev 19. stol. začelo največje izsekavanje gozda. V zadnjih 30 letih je to potekalo še intenzivneje kot prej v 450 letih. Nazačetku 20. stol. se je razvijala jeklarska industrija. V nekaterih regijah (Minas Gerais) so ogromne plantaže evkaliptazamenjale izsekani gozd. V južni Bahii je postal pomemben kakav. Dve največji mesti na svetu, Rio de Janeiro in SaoPaulo, ležita v atlantskem deževnem gozdu. V njem živita 2–3 od 165 milijonov prebivalcev Brazilije. Naraščanje številaprebivalstva, industrije in vse večje zahteve po gorivih, povzročajo močno onesnaženje zraka in vode.Zaradi izsekavanja prihaja do težav pri oskrbi z vodo, pogoste so poplave, prst se izpira, mangrova je vse bolj uničena,koralni grebeni pa vse bolj zasuti. Zaradi vsega naštetega številnim vrstam grozi izumrtje.82
Kritično so ogrožene tri vrste tamarink, med njimi tudi zlati levič. Progam zlati levič je model povezovanja ohranitvevrste in-situ in vzrejnih programov v živalskih vrtovih ter ohranitve habitatov. Vsi zlati leviči, ki so vključeni vohranitveni program, so v lasti države, kjer so ogroženi in endemiti. Zlati levič je ena prvih vrst, ki jo uporabljajoživalski vrtovi, da prikažejo svoj prispevek v varovanju in-situ, in sicer z razmnoževanjem vrst v ujetništvu in vračanjemv naravo.LTBF, The Lion Tamarin of Brasil Fund, je program za ohranitev zlatega leviča. Ustanovljen je bil leta 1991. Poleg tevrste ohranjajo celoten gozd in vse vrste v njem, izobražujejo tamkajšnje prebivalstvo, na terenu imajo opazovalce,ki spremljajo in opazujejo živali v gozdu, pogozdujejo in ustvarjajo povezave (koridorje) med delčki gozda, odkupujejozemljo in ustanavljajo nova zaščitena območja.Učenci lahko izdelajo seminarsko nalogo na to temo. Pomagajo naj si z novicami v dnevnem časopisju. Člankelahko začnejo zbirati že na začetku šolskega leta in izdelajo nalogo ali plakat.Odgovori na vprašanjaZa zelo radovedne1. V nekaterih gozdovih v Sloveniji opažamo pojav sušenja gozdov. Kaj misliš, zakaj?Onesnažen zrak zmanjša odpornost dreves, napadejo jih zajedavci in drevesa se počasi sušijo.2. Zakaj so gozdovi v Sloveniji in svetu pomembni?Gozd zadrži veter, čisti zrak, zadržuje vlago v ozračju in toploto. Preprečuje odnašanje rodovitne prsti. V njemnabiramo gobe, različne plodove, ter les za industrijo in kurjavo. V njem se sprehajamo in sprostimo.3. Križanka1. naša nestrupena kača NAVADNI GOŽ2. največji sesalec v naših gozdovih MEDVED3. jelenova samica KOŠUTA4. pajkom podobne živali v listnem opadu SUHA JUŽINA5. hrošč, ki ima rilček in živi predvsem na leskovih grmih LEŠNIKAR6. ptica z zakrivljenim kljunom, ki pobira semena iz smrekovih storžev KRIVOKLJUN7. nevaren zajedavec, ki se hrani s krvjo gostiteljev GOZDNI KLOP8. oplojena jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo MRESTGeslo križanke: DVOŽIVKEStrokovna literatura• I. Geister, Življenjska okolja, Modrijan 1999.ZAPISKI83
Page 1 and 2:
Priročnik za učiteljeNaravoslovje
Page 3 and 4:
KAZALOUvod. . . . . . . . . . . . .
Page 5 and 6:
UVODNaravoslovje 7-prenovljena izda
Page 7 and 8:
LETNA ČASOVNARAZPOREDITEVSplošni
Page 9 and 10:
5. PraprotiGliveLišaji6., 7. Snovi
Page 11 and 12:
2. sklop: MORJETEDEN UČNA ENOTA NA
Page 13 and 14:
22. RibeRibestr. 112Želve23. Ptice
Page 15 and 16:
29. Vodne in obvodne rastlineSladko
Page 17 and 18:
34. BelouškaMočvirska sklednicaPt
Page 19 and 20:
• razlikujejo med značilnimi vrs
Page 21 and 22:
• seznanijo se s prehranjevalnimi
Page 23 and 24:
GOZDKaj mislite, kako si odlična u
Page 25 and 26:
Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 27 and 28:
Zakaj nekaterim drevesom jeseni lis
Page 29 and 30:
Učenci naj opazujejo drevesa iste
Page 31 and 32: SVETLOBA - OD KOD,KAM IN KAKOOperat
Page 33 and 34: Svetila in osvetljena telesa2. Nari
Page 35 and 36: GRMIOperativni cilji• Prepoznavaj
Page 37 and 38: ZELNATE RASTLINEOperativni cilji•
Page 39 and 40: MAHOVIOperativni cilji• Prepoznav
Page 41 and 42: PRAPROTIOperativni cilji• Prepozn
Page 43 and 44: GLIVEOperativni cilji• Prepoznava
Page 45 and 46: LIŠAJIOperativni cilji• Prepozna
Page 47 and 48: Strokovna literatura• Franc Bati
Page 49 and 50: Stopnja povezanosti osnovnih gradni
Page 51 and 52: Pri izhlapevanju vode prehajajo v z
Page 53 and 54: Taljenje, strjevanjeTaljenje trdneg
Page 55 and 56: 12. Izmeri prostornino žebljička.
Page 57 and 58: • Besedilu dodaj pravilne enote.P
Page 59 and 60: Humus ali prhlina je organska snov,
Page 61 and 62: 3. Kako nastaja rodovitna prst?List
Page 63 and 64: Stenice — HeteropteraStenice uvr
Page 65 and 66: Ko stresamo vejo nad rjuho, pazimo,
Page 67 and 68: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 69 and 70: Odgovori na vprašanjaPreveri svoje
Page 71 and 72: Zvok potuje po različnih snoveh ra
Page 73 and 74: Preveri svoje znanje1. S primerom o
Page 75 and 76: Rumenoglavi kraljiček — Regulus
Page 77 and 78: SESALCI V GOZDUOperativni cilji•
Page 79 and 80: POVEZANOST ŽIVIH BITIJV GOZDUOpera
Page 81: OGROŽENI GOZDOVIOperativni cilji
Page 85 and 86: KAJ VSEBUJEMORSKA VODAZMESIOperativ
Page 87 and 88: Slika 1. Shematičen prikaz ločeva
Page 89 and 90: OoksidativnoF+FNzelo lahko vnetljiv
Page 91 and 92: 5. V preglednico zapiši lastnosti
Page 93 and 94: KAKO SE LAHKOSNOVI SPREMENIJOV ČIS
Page 95 and 96: ENDOTERMNE REAKCIJE ATERMNE REAKCIJ
Page 97 and 98: Opiši snov, ki je nastala.Barva Al
Page 99 and 100: SVETLOBA V MORJUOperativni cilji•
Page 101 and 102: Kadar žarek pada iz optično redke
Page 103 and 104: Preprost primer preslikave z lomom
Page 105 and 106: 10. Naredi camero obscuro!Predlagam
Page 107 and 108: izrazito daljnovidni. Njihov vid je
Page 109 and 110: • Slika zelo oddaljenih predmetov
Page 111 and 112: ŽIVLJENJSKI PREDELIV MORJU IN OB N
Page 113 and 114: Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 115 and 116: ŽIVALI V MORJUIN OB NJEMOperativni
Page 117 and 118: ŠkoljkeMotivacijsko vprašanje•
Page 119 and 120: ŽIVA BITJA V MORSKIHGLOBINAHOperat
Page 121 and 122: Ogljikov dioksid je eden od toplogr
Page 123 and 124: Naslov: KisikŽivali in rastline ga
Page 125 and 126: OGROŽENOST INVAROVANJE MORJAOperat
Page 127 and 128: Naše temeljne ugotovitve so nasled
Page 129 and 130: Za zelo radovedne• Skozi pretočn
Page 131 and 132: 3. Kako lahko iz trde vode narediš
Page 133 and 134:
Učenci zapišejo podatke v pregled
Page 135 and 136:
z dvema svetiloma svetimo tako, da
Page 137 and 138:
Odgovori na vprašanjaZa zelo radov
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
• Mikroskopsko majhne živali so
Page 147 and 148:
• Školjke imajo nogo, dvodelno l
Page 149 and 150:
Odgovor na vprašanjePreveri svoje
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Prepričana sem, da ti bo tvoj last
Page 155 and 156:
V tem obdobju jih hranimo s prekuha
Page 157 and 158:
• Orientirajo se po zvezdah in oz
Page 159 and 160:
Strokovna literatura• D. M. Cochr
Page 161 and 162:
ONESNAŽEVANJE VODAIN ČIŠČENJE C
Page 163 and 164:
2. Zakaj je voda tako pomembna za
Page 165 and 166:
• Kaj lahko sami naredimo za manj
Page 167 and 168:
Vedenje živali je odvisno tudi dog
Page 169 and 170:
PREVERJANJEciljisestavljanjereševa
Page 171 and 172:
Iz zapisanega lahko povzamem, da je
Page 173 and 174:
4. PISNI PREIZKUSINamen predstavite
Page 175 and 176:
Naslednja naloga je zgled za zaznav
Page 177 and 178:
V listnatih gozdovih je več podras
Page 179 and 180:
mikroskop 1 LišajiŽiva bitja v pr
Page 181 and 182:
PRIPOMOČKIkemijske in fizikalne vs
Page 183 and 184:
hladen kozarec ali čaša 1 Kakšna
Page 185 and 186:
str. 23: V delovnem zvezku si oglej
Page 187 and 188:
Kako nastaja zvok? Kdaj je zvok niz
Page 189 and 190:
str. 101: Ali znaš razložiti, kaj
Page 191 and 192:
SLADKOVODNE SEMENKEstr. 188: Katere
show all

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Naravoslovje 7 - priroÄnik za uÄitelja